Prispevek obravnava povedkov prilastek v slovenščini. V prvem delu opiše njegove lastnosti, drugi del pa je namenjen korpusni analizi, pri kateri smo se trudili najti čim več primerov povedkovih ...prilastkov. Poleg pridevnikov in samostalnikov, ki nastopajo v povedkovem prilastku, obravnavamo tudi glagole, ki nastopajo v jedru povedka. Najpogosteje v jedru povedka nastopajo glagoli procesov in premikanja. Najpogostejši pridevniki v povedkovem prilastku označujejo začasno lastnost.
Prevajanje normativnih pravnih besedil se podreja strogim pravilom, ki se nanašajo predvsem na visoko mero natančnosti teh prevodov z vidika vsebine in jezikovne točnosti, kar izhaja iz dejstva, da ...so ti prevodi pravno zavezujoči. Pravni jezik, kamor štejemo tudi jezik normativnih pravnih besedil, ima določene ključne značilnosti. Mednje štejemo nominalizacijo in prisotnost kompleksnih samostalniških struktur ter pogosto rabo trpnika. Ker se skladenjski sistemi jezikov se med seboj razlikujejo, lahko pri prevajanju določb v mednarodnih pogodbah pričakujemo razlike med skladenjskimi strukturami povedi in stavkov v izhodiščnem jeziku in skladenjskimi strukturami v njihovih prevodih. Namen tega prispevka je prikazati rezultate kvantitativne in kvalitativne analize skladenjskih prevodnih premikov na skladenjskih ravneh povedi in stavka v slovenskih prevodih določb iz mednarodnih pogodb, napisanih v angleščini kot pravni lingvi franki. Za potrebe raziskave smo izdelali manjši enosmerni vzporedni korpus, ki je vseboval enostavčne povedi kot pogosto vrsto povedi v mednarodnih pogodbah. Glavna ugotovitev glede strukturnih premikov naše raziskave je, da se glede na angleške izhodiščne povedi v slovenščini večinoma ohranja enostavčna povedna struktura. Do premikov v zloženo povedno strukturo v slovenščini pa pride, kadar je kompleksno zložena samostalniška fraza v angleščini prevedena kot podredni stavek v slovenščini. Na ravni stavka so premiki posledica spremembe zaporedja stavčnih členov ali pa posledica spremembe angleške trpne glagolske oblike v slovensko tvorno glagolsko obliko. Vendar tudi na tej ravni premiki niso pogosti. Iz teh ugotovitev sklepamo, da se prevajalci glede skladnje držijo načela visoke natančnosti prevodov normativnih besedil z vidika ohranjanja zaporedja podanih informacij ob upoštevanju zakonitosti pravne slovenščine.
Prispevek analizira rabo slovenskih veznikov dokler in dokler ne na začetku in sredini večstavčne povedi. Pogosteje se pojavlja dokler ne, raba obeh pa je izrazito pogostejša na sredini povedi. ...Veznika sta analizirana kot del niza permutacij dejanj z izmenjevanjem dovršnika (DV) in/ali nedovršnika (NDV) ter veznika na treh mestih: veznik + glagol + glagol; glagol + veznik + glagol (1 × 2 × 2; 2 × 1 × 2). Pri dokler na vsaj enem mestu v permutacijah izrazito prevladuje nedovršnik, pri dokler ne dovršnik; najpogostejši permutaciji sta dokler NDV NDV in NDV dokler NDV ter dokler ne DV NDV in NDV dokler ne DV. Pri redkejših permutacijah je opazen prehod pomena povedi iz časovnosti proti pogojnosti. Dokler ne uvaja pleonastično zanikanje, a je ob izhodiščni nepredložni tožilniški vezavi kljub temu prevlada rodilnika zaradi formalne prisotnosti zanikanja zelo izrazita.
Prispevek obravnava tipologijo slovenskih podredno zloženih povedi, kakor se je izkazala z vidika različnih stopenj odvisnosti, (s tem da najvišjo stopnjo odvisnosti med odvisnim in matičnim stavkom ...izražajo stavčnočlenski odvisniki (in znotraj njih vezljivi), nižja stopnja je izražena z nestavčnočlenskimi odvisniki, ki hkrati nakazujejo prehod v zgolj vzporednost dveh propozicij. Tipologija se omejuje na odvisnike, ki znotraj izhodiščne matične propozicije zasedajo vlogo stavčnih členov ali njihovih delov, zato so stavčnočlenski odvisniki.
V okviru naravne skladnje (osnove katere so povzete v Dodatku) se prispevek osredinja na pare skladenjskih dvojnic, med katerimi je slogovni razloček (npr. ena dvojnica je knjižne narave, druga ...dvojnica je pogovorne narave). Morda je presenetljivo, da je razloček med knjižnim in pogovornim v okviru naravne skladnje mogoče napovedati, čeprav knjižno in pogovorno nista skladenjski značilnosti. Vsaka napoved je pravilna ob predpostavki naravne skladnje (ki se izraža v lestvici), da je pogovorno bolj naravno kot knjižno, in pod pogojem, da se določijo ustrezne vrednosti naslednjih spremenljivk: (a) skladenjski dvojnici, (b) njuna relativna naravnost, izražena v lestvici, in (c) okolje izpeljave (in posledično vzporedno ali navzkrižno povezovanje vrednosti na lestvicah). Jezikovno gradivo je angleško in izhaja večinoma iz dela Huddleston/Pullum (2002). Ta opisna slovnica (skoraj 1800 strani) vsebuje okoli 150 uporabnih podatkov o slogovnih razločkih. Toda zaradi prostorskih omejitev so v članku obravnavani samo relevantni podatki s strani 1–282. Zajetih je 14 primerov slogovnih razločkov.
Čeprav je iz korpusa Gigafida 2.0 razvidno, da dvoji predlogi niso pretirano redki, jih dva pomembna jezikovna priročnika za slovenščino, Pravipis ter Jezikovna svetovalnica, uporabnikom in ...uporabnicam jezika odsvetujeta. V príspevku je raba dvojih predlogov analizirana z vidika skladnje predložnih zvez in semantike (dimenzionalnosti) predlogov, na podlagi analize pa je sledeč sodobnim teorijam normativnosti (gl. Mäkilähde idr. 2019) opravljena še raziskava sprejemljivosti dvojih predlogov na 104 respondentih. Izkaže se, da kljub porastu v njihovi pogostnosti raba dvojih predlogov ni bila v celoti normotvorna, obstajajo pa pomembne razlike pri sprejemljivosti njihove rabe tako glede na skladnjo kot tudi semantiko.
V članku so predstavljeni rezultati raziskave skladenjske pregibnosti francoskih glagolskih rekel, ki kot osnovni sestavini vsebujejo glagol in samostalniški direktni predmet. Namen raziskave je bil ...odgovoriti na vprašanje, ali pomenska razčlenljivost in vrsta določevalnika v idiomatskem direktnem predmetu vplivata na skladenjsko obnašanje glagolskih rekel. Izvedena je bila anketa z vprašalnikom, v kateri je sodelovalo preko 35 rojenih govorcev francoščine, obsegala pa je vprašanja, povezana z 20 francoskimi glagolskimi rekli.
The article analyzes the syntactic-semantic function of the connecting words ki, ka, and da, which in the first half of the 19th century in the East Styrian area are recognized as multifunctional ...words distinct from the rest of the Slovenian language area. In order to determine the supra-dialectal, literary character of the words observable semantic functions and forms, a diachronic analysis of selected East Styrian texts is given, especially from the 18th century, followed by an overview of the normative use of connecting forms and a comparison with their use by Prekmurje, Kajkavian, Central Styrian, and Carniolan writers of the first half of the 19th century.
V 20. stoletju se je strukturalizem vzpostavil kot osrednja jezikoslovna teorija, v prvi polovici stoletja predvsem s svojim začetnikom Ferdinandom de Saussurjem, v drugi polovici pa z likom Noama ...Chomskega. Zadnji je vztrajno zavračal smiselnost analiz obsežnih količin besedil, ki jih je obravnaval kot nezanimive v primerjavi z jezikovno intuicijo naravnega govorca. Vzporedno s strukturalizmom so se množile tudi jezikoslovne smeri, ki so opozarjale na nezadostnost prevladujoče jezikoslovne paradigme in na teoretske uvide, ki jih je omogočila šele sistematična analiza velikih količin besedil. Prispevek obravnava dileme, ki izhajajo iz navedene dihotomije in umešča t. i. korpusno jezikoslovje v širši jezikoslovni kontekst.
PDF
