V Sloveniji smo naravno skladnjo celovške šole razširili v "našo teorijo", ki preučuje vedenje (bolj ali manj) sopomenskih skladenjskih izrazov, tu imenovanih skladenjske dvojnice. Naša teorija je ...ponazorjena z nekaterimi oblikoslovnimi in (obliko)skladenjskimi vidiki slovenskih glavnih števnikov. Gradivo je razdeljeno na 7 "izpeljav" (katerih vsebina je navedena v angleškem povzetku sestavka).
Prispevek podrobneje obravnava in hkrati opozarja na nekaj skladenjskih posebnosti, ki so odraz neenakosti oz. nesovpadanja logično-pomenske in izrazne ravnine v okviru iste stavčne povedi oz. ...določene besedilne enote v slovenščini. Z vidika nesovpadanja dane propozije in zahtevane (izrazne) stavkotvornosti so predstavljene obvezno izrazljive nepropozicijske oz. neudeleženske sestavine, na drugo strani propozicijske oz. udeleženske sestavine z več kot enim skladenjskofunkcijsko in izrazijsko različnim ustreznikom.
Prispevek predstavlja temeljne pojem! slovenske teorije jezikoslovne naravnosti, zlasti izpeljave kot sosledje predpostavk teorije. Napovedi jezikovnega vedenja so v teh izpeljavah dobljene iz ...povezav vrednosti v lestvicah. Slednje odslikavajo jezikovna dejstva in so utemeljene z devetimi merili. V manj naravnem sistemu nenizkih glavnih in nedoločnih števnikov so izpeljave podvržene t. i. obratni zaznamovanosti, namreč posamezne lestvice imajo zaradi manj naravnega okolja zamenjano zaporedje vrednosti.
Pričujoči prispevek obravnava eno od značilnosti skladnje nedoločniških polstavkov v klasični in polklasični grščini, to je rabo pasivnih nedoločniških polstavkov v primeru izpuščenega naslovnika za ...glagoli ukazovanja (stavki tega tipa so bolj znani iz latinščine, prim. Caesar pontem fieri iussit). Namen prispevka je predstaviti tudi osnovna izhodišča teorije naravnosti in prikazati, kaj lahko teorija naravnosti pove o navedenem tipu nedoločniških polstavkov.
V članku je obravnavana Miklošičeva raylaga skladenjske rabe slovenskega nepredložnega mestnika z ozirom na starocekvenoslovansko gradivo. Avtor, izhajajoč iz analize Miklošičevih razlag v Der ...präpositionslose Local in den slavischen Sprachen (1867) in Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen,IV. Band Syntax (1868-1874), določa razvojno dinamiko v Miklošičevi razlagi tega jezikovnega vprašanja, hkrati pa z vidika sodobnih vedenj o skladnji starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ocenjuje in dopolnjuje njegovi deli.
Prispevek predstavlja in komentira določene pomensko- in strukturnoskladenjske pojave kot koreferenca, disjunkcija/ločevanje in kookurenca/sopojavljanje v slovenščini in hkrati opozarja na njihove ...pomensko-skladenjsko-izrazne lastnosti v slovenskih povedih.
PDF
