Prispevek predstavlja in komentira določene pomensko- in strukturnoskladenjske pojave kot koreferenca, disjunkcija/ločevanje in kookurenca/sopojavljanje v slovenščini in hkrati opozarja na njihove ...pomensko-skladenjsko-izrazne lastnosti v slovenskih povedih.
Razprava prikazuje kategorizacijo in razvrstitev oziralnikov ki in kateri v temeljnih slovenskih slovnicah od Bohoriča do Toporišiča in v ddveh najpomembnejših slovenskih slovarjih, tj. pri ...Pleteršniku in SSKJ. Kritičnemu ovrednotenemu historiatu raziskav se pridružuje poskus jezikoslovne obravnave teh oziralnih zaimkov v luči teorije prototipov.
Dramski tekst kao lingvometodički predložak mogao bi u nastavi
skladnje biti uzorkom govorne rečenice ili teksta. Na osnovi takvoga predloška moglo bi se učiti o „nepotpunim” rečenicama, kakvima ...obiluje naša svakodnevna konverzacija. Mogla bi se također analizirati skladnja govornih rečenica potpunijega gramatičkog ustrojstva, i to ponajprije usporedbom s rečenicama iz drugih pisanih tekstova.
Prispevek je kronološko-problemski pregled najrelevantnejše tuje vezljivostne literature, ki je neposredno ali posredno vplivala na razvoj slovenske vezljivostne teorije. Hkrati prekrivnost različnih ...vezljivostnih teorij, z vzajemnimi dopolnitvami, potrjuje in omogoča posplošeno vezljivostno obravnavo v pomenski podstavi stavčne povedi in s tem posplošeno pomenskoskladenjsko vezljivost, ki je izhodišče za specifične strukturnoskladenjske vezljivosti posameznih jezikov. Razmerja med pomenskoskladenjsko vezljivostjo in strukturnoskladenjsko vezljivostjo izpostavljajo pomensko usmerjenost (intenco) glagolov/pridevnikov v povedju, udeležence v različnih udeleženskih vlogah in njihove možne izrazne uresničitve v strukturnoskladenjski vezljivosti.
Prispevek ugotavlja odstopanja od veljavne norme v romanskih jezikih v treh skladenjskih pojavih, v sosledici časov, v rabi dvojne nikalnice, v sklonskih oblikah oziralnega zaimka, in sicer v ...romunščini ter v stičnih območjih slovanskega in romanskega sveta, razen romunščine danes samo še v Istri in v Julijski krajini. V obratni smeri pa ugotavlja taiste skladenjske kalke v slovenščini tega stičnega ali jezikovno mešanega ozemlja.
S pregledom slovenskih slovnic in nekaterih jezikoslovnih del predstavljam zgodovinski razvoj vezljivostne problematike, zlasti razvoj pomensko- in strukturnoskladenjske vezljivosti slovenskih ...glagolov, in ugotavljam, v kolikšni meri so naši slovničarji in jezikoslovci že uspeli opisati slovenske (predvsem strukturnoskladenjske) vezljivostne značilnosti. Pregled je namenoma kronološki, ker tako bolj jasno izpostavi nekatere zastranitve v razvoju vezljivostne teorije.
Konektorji v besedilu povezujejo besedilne enote različnega obsega, vzpostavljajo medstavčna in medpovedna razmerja ali razmerja med delom besedila in njegovim nadaljevanjem. V znanstvenem besedilu ...so opazovani glede na vlogo v površinski besedilni gradnji in organizaciji besedilnega pomena. Konektorske zveze pa so razčlenjene tudi glede na možnost nadaljnje izpeljave besedila. Besediloslovni vidik je izhodiščni tudi pri uvrščanju konektorskih sredstev v različne oblikoslovno-skladenjske kategorije.
V prispevku se obravnavajo nekatere oblikoskladenjske posebnosti posebnosti rezijanskega narečja (med drugim izražanje določnosti-nedoločnosti, nekatere posebnosti naslonskih oblik zaimkov, modalni ...pomen imperfekta) in opozarja na paralele v drugih slovanskih jezikih ter furlanščini in italijanščini.