Na področju strojnega razumevanja naravnega jezika so v zadnjih letih najuspešnejši veliki jezikovni modeli. Pomemben problem s tega področja je logično sklepanje v naravnem jeziku, za reševanje ...katerega morajo modeli vsebovati dokaj široko splošno znanje, strojno generiranje razlag sklepov pa nam omogoča dodaten vpogled v njihovo delovanje. Preizkusili smo različne pristope za logično sklepanje v naravnem jeziku za slovenščino. Uporabili smo dva slovenska velika jezikovna modela, SloBERTa in SloT5, in mnogo večji angleški jezikovni model GPT-3.5-turbo. Za učenje modelov smo uporabili slovensko podatkovno množico SI-NLI, strojno pa smo prevedli še 50.000 primerov iz angleške množice ESNLI. Model SloBERTa, prilagojen na SI-NLI, doseže na testni množici SI-NLI klasifikacijsko točnost 73,2 %. Z vnaprejšnjim učenjem na prevodih ESNLI smo točnost izboljšali na 75,3 %. Ugotovili smo, da modeli delajo drugačne vrste napak kot ljudje in da slabo posplošujejo med različnimi domenami primerov. SloT5 smo na množici ESNLI prilagodili za generiranje razlag pri logičnem sklepanju. Ustreznih je manj kot tretjina razlag, pri čemer se model dobro nauči pogostih stavčnih oblik v razlagah, večinoma pa so pomensko nesmiselne. Predvidevamo, da so slovenski veliki jezikovni modeli z nekaj sto milijoni parametrov zmožni iskanja in uporabe jezikovnih vzorcev, njihovo poznavanje jezika pa ni povezano s poznavanjem resničnosti. Za uvrščanje primerov in generiranje razlag smo uporabili tudi večji model GPT-3.5-turbo. Pri učenju brez dodatnih primerov doseže na testni množici SI-NLI točnost 56,5 %, pri pravilno uvrščenih primerih pa je ustreznih 81 % razlag. V primerjavi z manjšimi slovenskimi modeli kaže ta model dokaj dobro razumevanje resničnosti, pri čemer pa ga omejuje slabše poznavanje slovenščine.
Govorim o možnosti sinteze človečnosti in racionalnosti v sodobnem svetu ter se sprašujem, ali in kako nam pri tem prizadevanju lahko pomaga kitajska filozofska misel, zlasti konfucijanska tradicija. ...V kitajski filozofski tradiciji je racionalnost grobo vzeto razumljena kot sposobnost človeške »srčne zavesti« (xin) za modro razmišljanje, pametno razpravljanje in ravnanje, ki je v skladu z najvišjimi vrlinami plemenitega človeka. To je bolj podobno konceptu celostne razumnosti kot pa racionalnosti v zahodni filozofski tradiciji. Razumnost v kontekstu kitajske kulture, zlasti konfucijanstva, je močno vezana na specifične oblike argumentacije, predvsem na sklepanje po analogiji ter uporabo metafor in vzorčnih modelov vedenja, ki jih ni mogoče stlačiti v okvire logične (deduktivne ali induktivne) argumentacije. Ob naslonitvi na Mencijevo metodo »ekstenzije« vrojenih, potencialnih človeških vrlin (človečnosti, pravičnosti, dostojnosti in modrosti) od njihovih paradigmatskih primerov na podobne primere v vsakdanjem življenju lahko bolje razumemo gojenje in izvajanje razumnosti kot sinteze racionalnosti in človečnosti. Pri tem ne vidim nobenega notranjega nasprotja med samointeresi posameznika in njegovo moralnostjo. Dejansko moralnost in dejansko razumnost vidim prav v notranji povezanosti stremljenj posameznika po samouresničenju in moralične usmeritve posameznika.
PDF