V članku je obravnavana zgodnja slovenščina, tj. južnoslovanski jezik v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru, ki se je v 11. in 12. stoletju razprostiral od Donave na severu do Jadrana na ...jugu in roba Panonske nižine na vzhodu. Prikazan je zemljepisni obseg slovanskega jezikovnega prostora v Vzhodnih Alpah, kakor se kaže predvsem v pisnih virih od konca 6. do vključno 12. stoletja. Na osnovi jezikoslovne analize v virih dokumentiranih zemljepisnih in osebnih imen so določene jezikovne lastnosti zgodnje slovenščine, in sicer v prvi vrsti v razmerju do tedaj zemljepisno stičnih slovanskih geolektov na severu (poznejši češčina in slovaščina) in jugu (poznejša čakavščina).
V članku so obravnavani slovanskí števniki od 1 do 10 v pred kratkim odkritem latinskem rokopisu iz Heiligenkreuza iz 12. stoletja (Cod. 250), ki sta jih prva objavila in interpretirala Tadeusz ...Lewaszkiewicz in Wiesław Wydra (2021). Preko natančne zgodovinskoglasoslovne analize števnikov, katerih zapis je bil najprej interpretiran grafično in glasoslovno, je vzpostavljena osnova za genealoško jezikoslovno določitev slovanskega jezika, v katerem so bili zapisani. Ta je postavljen v kontekst tedanjega slovanskega jezika v vzhodnoalpsko-zahodnopanonskem prostoru ter le-temu zemljepisno stičnih slovanskih geolektov severno in južno od tega.
Splošnoslovenski prislov nocój 'danes ponoči, zvečer, se izpeljuje iz časovno rabljenega brezpredložnega ed. or. *noco "isto", tj. s kontrahirano pslov. končnico -'jo, jo je teba šteti za sled stare ...zahodnoslovanske selitve proti Balkanu.
