Simpozij Obdobja 41 Ina Poteko
Slovenscina 2.0,
12/2022, Letnik:
10, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Poročilo o 41. simpoziju Obdobja, ki sta ga med 16. in 18. novembrom 2022 organizirala Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik (CSDTJ) in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v ...Ljubljani pod naslovom Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in tuji jezik.
SSKJ je temeljno slovarsko delo, ki vsebuje tudi podatke o izgovarjavi. Na zapisovanje izgovarjave v SSKJ je preko Slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika vplival Stanislav Škrabec. Prispevek ...predstavi obravnavo izgovora v SSKJ, zlasti prispevek Jakoba Riglerja, ki je z metodo anketiranja normiral tonemski način naglaševanja. Izpostavljene so glavne kritike pravorečnega dela SSKJ, ki so jih napisali Golias, Toporišič in Pirnat. Na kratko sta obravnavana razširitev označevanje izgovora v SSKJ2 in aktualno stanje označevanja izgovora v rastočem eSSKJ, ki ne prinaša bistvenega teoretičnega in metodološkega napredka od prve izdaje SSKJ.
V prispevku je kronološko predstavljena obravnava večnaglasnic v slovenščini od 19. stoletja do danes. Največ pozornosti je namenjene povezavi med večnaglasnostjo in besedotvorjem, saj jezikoslovci ...število naglasov povezujejo z zgradbo tvorjenke oz. besedotvorno vrsto. Poleg prevladujočega besedotvornega vidika so predstavljena tudi dognanja metrične fonologije, ki predstavi fonološka pravila za določanje števila primarnih naglasov.
V sklopu konference Slovenščina na spletu in v novih medijih je 27. novembra 2015 v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU potekala okrogla miza z naslovom Slovenščina Janes: pogovorna, ...nestandardna, spletna ali spretna? K razpravi je bilo povabljenih pet strokovnjakov in strokovnjakinj s področja slovenskega jezikoslovja: dr. Helena Dobrovoljc (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakulteta za humanistiko UNG), dr. Polona Gantar (Filozofska fakulteta UL), dr. Simon Krek (Inštitut Jožef Stefan, Filozofska fakulteta UL in Fakulteta za družbene vede UL), dr. Damjan Popič (Filozofska fakulteta UL) in dr. Marko Stabej (Filozofska fakulteta UL). Razpravo sem moderirala dr. Špela Arhar Holdt (Zavod za uporabno slovenistiko Trojina in Filozofska fakulteta UL).Povod za okroglo mizo so bile terminološke zadrege, zaznane pri poskusu poimenovanja jezika v korpusu Janes,1 vendar so slednje zelo hitro razkrile širok spekter kompleksnih vzrokov. Vprašanje opredelitve »slovenščine Janes« se tako zastavlja kot rezultat sprememb v načinu človeške komunikacije, po katerih opredelitve in pojmi obstoječe slovenske (in ne le slovenske) zvrstnostne teorije izgubljajo uporabno vrednost. Je mogoče po pojavu spleta in razvoju različnih zvrsti računalniško posredovane komunikacije še govoriti o javnem in zasebnem, formalnem in neformalnem, knjižnem in pogovornem? Še več, so te kategorije v praksi – v šoli in izven nje – sploh kdaj funkcionirale? Debata se je dotaknila vprašanja, kako naj se jezikoslovje na spremembe v jezikovni rabi odzove: moramo zagotoviti predvsem novo zvrstnostno teorijo ali je potrebna tudi sprememba v odnosu do jezikovnih uporabnikov, slovenistične metodologije, izdelkov in storitev, ki jih jezikovna skupnost od nas pričakuje, jezika samega? In kakšna je v sliki sodobnih jezikoslovnih raziskav in projektov vloga gradiva Janes, kje so glavne možnosti in kaj omejitve?Na začetku debate je imel vsak od panelistov nekaj minut za predstavitev izhodiščnega mnenja, sledile so replike in na koncu še vprašanja oz. mnenja udeležencev. Zapis izjav je bil pripravljen po zvočnem posnetku, pri čemer so bile izjave za namene lažjega branja skladenjsko prilagojene značilnostim pisnega jezika, nato pa so avtorji posredovali še nekaj dodatnih pojasnil glede svojih prispevkov. Zapis začenjamo s predstavitvijo prvega panelista.1 Gre za korpus računalniško posredovane komunikacije, ki zajema besedila tvitov, blogov, uporabniških komentarjev in forumov. Korpus predstavlja prispevek (Erjavec in dr. 2015), projektna stran pa je: http://nl.ijs.si/janes/.
Zapis posveta o zahtevah po znanju slovenščine, kot jih opredeljuje najnovejši Zakon o tujcih, in dostopu do znanja slovenščine za državljanke in državljane tretjih držav. Javni posvet je organiziral ...Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in se je odvil v torek, 9. maja 2023, v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani.
Prispevek prinaša primerjavo romanskih predlog za starejše romanizme na makedonsko-bolgarskem govornem področju in v slovenščini, in poskuša pokazati, da na obeh jezikovnih področjih izposojenke, ki ...so bile prevzete še v praslovanski dobi, običajno spadajo v fond starejših romanizmov, ki jih poznajo tudi drugi južnoslovanski jeziki, večinoma pa tudi slovenščina.
Predlog prenovljenih pravopisnih pravil, ki ga pripravlja Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, vsebuje samostojno poglavje o krajšavah kot izjemno tvornem delu novejše slovenske leksike, znotraj ...tega pa obsežen in celovitejši del o kraticah, kot je v aktualnem pravopisu. V prispevku problemsko predstavljamo spremembe in novosti glede uporabljene terminologije ter zapisovalnih, slovničnih in skladenjskih lastnosti kratic, ki jih prinaša predlog poglavja.
Zasnova novega slovarja krajšav Mojca Kompara
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
07/2018, Letnik:
23, Številka:
1
Journal Article
Odprti dostop
Predstavljen je koncept slovarja krajšav v slovenskem prostoru, ki je v nastajanju, in sicer po pregledu dosedanjih dosežkov in slovarskih poskusov. Največja pozornost je posvečena naboru gesel ter ...obliki in strukturi geselskega članka. Prispevek se dotika tudi problematike tujih krajšav in prevajanja slednjih ter vključevanja enciklopedičnih podatkov in kvalifikatorjev.
Raba veznikov in predlogov pri tvorbi kratic Mojca Kompara
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
07/2018, Letnik:
21, Številka:
1
Journal Article
Odprti dostop
V prispevku je predstavljena raba veznikov in predlogov v razvezavi in kratici. Za pregled zastopanosti veznikov in predlogov v kraticah je uporabljen nabor krajšavnorazvezavnih parov, pridobljenih ...s pomočjo algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav. Pregledane so slovenske kratice in ugotovljeno je, da je primerov, ki imajo veznik in/ali predlog v kratici, sorazmerno malo, so pa taki primeri le prisotni in zanimivi za pregled in diskusijo. V prispevku so predstavljeni vzroki za rabo oz. opuščanje veznika in/ali predloga ter stališče o sprejemljivosti posameznega zapisa.
Prispevek obravnava skladenjske lastnosti količinskih zvez z glavnimi števniki, ki jih glede na problematiko lahko okvirno razdelimo na dve skupini: števniki od 1 do 4 in števniki od 5 naprej. ...Kontrastivna obravnava opozarja predvsem na posebnosti rabe v slovenščini, štokavščini, v izbranem srednječakavskem in kajkavskem govoru. Obravnavana so razmerja na besednozvezni in predikacijski ravnini.