V Sloveniji smo naravno skladnjo celovške šole razširili v "našo teorijo", ki preučuje vedenje (bolj ali manj) sopomenskih skladenjskih izrazov, tu imenovanih skladenjske dvojnice. Naša teorija je ...ponazorjena z nekaterimi oblikoslovnimi in (obliko)skladenjskimi vidiki slovenskih glavnih števnikov. Gradivo je razdeljeno na 7 "izpeljav" (katerih vsebina je navedena v angleškem povzetku sestavka).
Prispevek ugotavlja odstopanja od veljavne norme v romanskih jezikih v treh skladenjskih pojavih, v sosledici časov, v rabi dvojne nikalnice, v sklonskih oblikah oziralnega zaimka, in sicer v ...romunščini ter v stičnih območjih slovanskega in romanskega sveta, razen romunščine danes samo še v Istri in v Julijski krajini. V obratni smeri pa ugotavlja taiste skladenjske kalke v slovenščini tega stičnega ali jezikovno mešanega ozemlja.
Na podlagi domače in tuje literature je utemeljena razlika med širšo oznako publicistika in ožjo poročevalstvo. Slednjo razumemo kot dejavnost dnevniškega obveščanja javnosti. V njenem okviru so ...raziskave na sodobnem gradivu potrdile jezikovne in stilistične posebnosti, ki so se razvile kot posledica izbora iz knjižnega jezika zato, da bi opravljale svojo vlogo v poročevalskih besedilih. Posebnosti teh besedil tvorijo poročevalski stil. Prav zato je v okviru publicistične funkcijske zvrsti smiselno govoriti o poročevalski podzvrsti, ki jo tvorijo poročevalna in presojevalna poročevalska besedila.
Slovarsko večpomenskost, ki se uresničuje kot specifična jezikovnosistemska danost posameznega jezika, je predvidoma mogoče pokazati s tipologijo znotrajleksemskih medpomenskih povezav, obstoječih v ...danem jeziku. Slovensko leksikalno pomenoslovje A. Vidovič Muha s prvo teoretično zasnovano predstavitvijo slovarske večpomenskosti slovenskega jezika prinaša merila tipologiziranja slovarske večpomenskosti, utemeljena v tipih sprememb pomenskosestavinske zgradbe. Preizkus ugotovljenih tipologizirajočih meril na obsežnejšem gradivu kaže njihovo učinkovitost pri izključevalnem razločevanju prepoznavnih tipov slovarske večpomenskosti slovenskih samostanikov in nakazuje možnosti novih tipoloških meril.
