Pripevek prinaša pregled literature o slovenski ustvarjalnosti in poustvarjalnosti v dveh vsebinskih sklopih, po zaokroženih zgodovinskih študijah, ki skušajo zajeti celotno stoletje, in po delnih ...raziskavah, osredotočenih na posamezne pojave in osebnosti. Sklepni odsek povzema prerez z ilustracijo temeljnih zgodovinopisnih zadreg raziskovanja slovenske glasbe 20. stoletja – z nejasno začrtanimi razmerji med produkcijo, reprodukcijo in recepcijo glasbe – ter predlogom za nadaljnje muzikološko raziskovanje, ki tematizira neobdelane pojave s štirimi med seboj povezanimi vsebinskimi sklopi, ki zadevajo: 1. analizo funkcij / recepcije glasbe, 2. analizo glasbenih ustanov, 3. monografske študije in 4. vključevanje različnih zvrsti (slogov) v raziskovanje.
Članek bo predstavil značilnosti simfonične pesnitve na Slovenskem s pomočjo zunajglasbenih programov, ki so jih skladatelji izbrali za svoje simfonične pesnitve in preko analize izbranih del.
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Namen prispevka je podati podobo glasbene publicistike in vprašanja uporabnosti in avtonomije glasbe v petdesetih letih 20. stoletja, kot se kaže skozi analizo Ljubljanskega dnevnika v letih 1951–61. ...Z osredotočanjem na najbolj razširjeni dnevni časopis v totalitarnem obdobju slovenske novejše zgodovine avtor obravnava »relativno avtonomijo« glasbe s tremi tematskimi sklopi, ki postavljajo v središče pozornosti: 1. skladateljsko avtonomijo, 2. avtonomijo glasbe kot družbene institucije in 3. poslušalčevo avtonomijo.
Anton Martin Slomšek (1800–62) velja za enega najpomembnejših osebnosti prve polovice 19. stoletja na Slovenskem. S svojo izrazito narodnobuditeljsko držo zaznamuje slovensko nacionalno identiteto ...svojega časa, hkrati pa kot muzikalno občutljiv vzgojitelj poudarja pomen glasbe pri oblikovanju posameznikovega in širšega narodnostnega značaja. Referat skuša odgovoriti na vprašanja, kako se poudarjena zunajglasbena funkcija sklada z idejo avtonomno glasbeno lepega, ki se uveljavlja v času, ko je Slomšek živel, kako te ideje vplivajo nanj in v kolikšni meri v njegovih spisih odzvanja estetika prejšnjih stoletij, vse od antičnih in zgodnjekrščanskih piscev.
Članek se posveča skladateljskim skupinam po drugi svetovni vojni. Ob analizi njihove vloge v razvoju skladateljskih praks poskuša poiskati odgovore na vprašanje, zakaj se spektralne ideje, ki so ...močno zaznamovale francosko in odmevale v evropski glasbi od sedemdesetih let naprej, pri nas skorajda niso pojavile. Počasi vstopajo v našo glasbeno zavest šele v tem stoletju.
Simfonični orkester Radia Ljubljana je bil ponovno ustanovljen v maju leta 1945. Orkester je bil sprva številčno in tudi tehnično šibek. Potem ko so se mu pridružili glasbeniki tržaškega orkestra, se ...je izvajalski aparat tehnično in posledično tudi interpretacijsko izboljšal. Ko se je potreba radijskih oddaj po fizični prisotnosti orkestra zmanjšala, se je število koncertnih nastopov povečalo. Posledica tega je bila večja prepoznavnost orkestra, o čemer priča tudi večje število na orkester vezanih glasbenih objav v dnevnem časopisju.
Kratek pregled začetkov slovenske elektroakustične glasbe služi kot izhodišče za prediranje v sočasno ukvarjanje z elektronskim medijem. Na osnovi ankete, opravljene med reprezentativnimi slovenskimi ...glasbeniki, ki se ukvarjajo z elektroakustično glasbo in pripadajo različnim glasbenim žanrom, so izpostavljeni vzroki za sodobno aktualnost elektronskega medija.
Akademik dr. Dragotin Cvetko je utemeljitelj slovenske muzikologije v dvojnem smislu. Znanstveno je po drugi vojni prispeval temeljna zgodovinska dela o slovenski glasbi. Institucionalno je uresničil ...samostojen študij muzikologije na univerzitetni ravni in raziskave predvsem slovenske glasbe v za to ustanovljenem inštitutu. Mednarodno je sodil med vodilne muzikologe.
Opera je bila ključno področje Savinovega ustvarjanja. V delih Poslednja straža, Lepa Vida, Gosposvetski sen in Matija Gubec je uporabil poznoromantične principe gradnje glasbene drame. Savinov opus ...predstavlja v slogovnem in profesionalnem pogledu velik napredek v slovenski operni glasbi. Njegova posebna kvaliteta je orkestracija. Lepa Vida sodi med najboljše slovenske opere in bi ob določenih predpostavkah zaslužila ponovno uprizoritev.
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Dusík se nam v klavirskih skladbah kaže kot spreten skladatelj in briljanten pianist. Strukturna jasnost in fantazijska sproščenost, dramatična ekspresivnost, pianistična eruptivnost obsežnih cod in ...vsebinska zaokrožitev večstavčnega ciklusa izkazujejo odlično poznavanje sodobnega kompozicijskega stavka ter pričajo o njegovi estetski prepričljivosti.
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK