Članek predstavlja prvi izsek raziskovalnega dela pri ciljnem raziskovalnem projektu Priložnosti in možnosti za ohranjanje oziroma revitalizacijo slovenščine med slovensko manjšinsko skupnostjo v ...sosednjih državah, namenjenem preučevanju stanja slovenskega jezika v Beneški Sloveniji. V kontekstu globalizacijskih procesov, evropskih integracijskih procesov, ugodnejših in trdnejših zakonskih podlag (t. i. zaščitnega zakona) ter predvsem zaradi prisotnosti dvojezične šole lahko oblikujemo hipotezo, da v Beneški Sloveniji obstajajo ugodne okoliščine za jezikovno revitalizacijo in deasimilacijo mlajših generacij, kar vključuje tudi ponovno učenje slovenščine med generacijami, pri katerih je medgeneracijski prenos jezika zastal. Iz zbranih podatkov je mogoče izluščiti, da je v prejšnji generaciji medgeneracijski prenos jezika pogosto zastal z začetkom šolanja oz. vstopom v vrtec, ki je zaznamoval prehod na italijanski jezik. Tudi zato je dvojezično šolanje za Beneško Slovenijo pomemben dosežek, vendar samo po sebi še ni zadosten pogoj za ohranjanje ali oživitev medgeneracijskega prenosa jezika. Potrebni so še drugi ukrepi jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike. Ob tem gre poudariti, da se ti procesi razvijajo v okolju, ki je bolj naklonjeno slovenščini in dvojezičnosti, kot je bilo v preteklosti.
Prispevek je nastal na podlagi analize kvantitativne raziskave z naslovom Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika oziroma dvo- in večjezičnosti ter tudi preteklih raziskav, strokovne ...literature in terenskih izkušenj. Študija prikazuje stališča porabskih Slovencev (staršev otrok, ki obiskujejo narodnostne vrtce) do slovenskega jezika (in drugih jezikov) in na drugi strani išče odgovore na vprašanje, zakaj je prišlo do prekinitve prenosa slovenske materinščine na anketirane – starše in posledično na najmlajše. Podatki kažejo, da si stališča in raba jezika v družini ter rezultati pri vprašanju, zakaj se vprašanim staršem zdi znanje slovenskega jezika pomembno za otroka, nasprotujejo. Med odgovori na vprašanje, zakaj se starši z otroki doma ne pogovarjajo porabsko/slovensko, izstopa mnenje, da starši in mladi ne znajo jezika in da ni medgeneracijskega prenosa. Pozitivna stališča staršev do slovenskega jezika so lahko dobra podlaga za revitalizacijo porabščine/slovenskega jezika v Porabju.
Prispevek vsebuje nekaj osebnih premislekov o trenutnem položaju slovenske manjšine v videmski pokrajini (Reziji) trideset let po osamosvojitvi Slovenije. Izpostavljene so predvsem pozitivne plati, ...ki so vplivale in vplivajo na manjšino ter ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Dogodki vključujejo izdajo zaščitnih zakonov št. 482/1999, 38/2001 in 26/2007.
Avstrijska Štajerska ima svoj slovenski delež prebivalstva. Različni vzroki v zgodovini so vodili do tega, da se manj in manj govori slovensko. Katera slovenska društva so na Štajerskem in kakšne so ...njihove aktivnosti za ohranjanje slovenskega jezika, o tem govori sledeči članek.
Na Slovenskem narodopisnem inštitutu Urban Jarnik, kjer raziskave in dokumentacije obsegajo vsa področja slovstvene folklore, je nesnovna kulturna dediščina močno razvejano raziskovalno področje. ...Avtorica v prispevku predstavlja kratek zgodovinski pregled zbiranja slovstvene folklore na Koroškem v funkciji utrjevanja slovenskega jezika, kulture in identitete (do leta 1920), v funkciji ohranjanja jezika, kulture in identitete (do leta 1991) in v iskanju sodobnih funkcij slovenske slovstvene folklore na Koroškem kot žive dediščine.
V prispevku so predstavljeni izsledki terenske raziskave »Položaj Slovencev zunaj območja avtohtone poselitve – primer Slovenci v Szombathelyju« s poudarkom na položaju Slovenk, opravljene leta 2002. ...Cilji raziskave so bili ugotoviti in ovrednotiti predvsem vzroke odseljevanja Slovencev iz Porabja v mestna jedra Madžarske v različnih časovnih obdobjih, evidentirati težave, s katerimi so se morali zaradi nacionalne pripadnosti soočati posamezniki v večinskih okoljih, in proučiti predvsem socializacijske agense (manjšinske organizacije, medije, družino), ki (lahko) prispevajo k ohranjanju etničnih značilnosti. Kvantitativna analiza osebnih intervjujev z devetimi porabskimi Slovenkami kaže, da se je večina (predvsem predstavnice mlajše generacije) preselila v Sombotel v osemdesetih letih 20. stoletja, ostale (predvsem iz starejše generacije) pa od druge polovice štiridesetih do sedemdesetih let 20. stoletja. Med vzroki je večina izpostavila ekonomski dejavnik, le v posameznih primerih politični vzrok, sklenitev zakonske zveze, premestitev zakonskega partnerja v Sombotel ipd. Večina ni imela slabih izkušenj zaradi nacionalne pripadnosti, razen intervjuvanke starejše generacije, ki se v službi s sodelavko Slovenko ni upala pogovarjati v porabskem narečju, ker sta se bali posledic. Pozitivne spremembe pravne zaščite varstva manjšin na Madžarskem so v začetku devetdesetih let prispevale k politični in kulturni organiziranosti najprej v Porabju in v Budimpešti, po sprejetju Zakona o narodnih in etničnih manjšinah (1993) pa tudi v drugih krajih Madžarske, predvsem v večjih mestnih jedrih (med te sodi tudi Sombotel). Ustanovitev in delovanje slovenske manjšinske samouprave in Slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel govori o vitalnosti te razpršene mestne skupnosti. Analiza osebnih intervjujev potrjuje, da so Slovenke v primerjavi s Slovenci v Sombotelu v procesu ohranjanja etničnih značilnosti kakor tudi pri njihovem posredovanju mlajšim generacijam bolj aktivne.
Žetinski govor je zgodovinsko razvojno del enotnega severnoštajerskega in panonskega jezikovnega področja; samoglasniški sestav in naglasne razmere so take kot v prekmurski narečni podstavi; ...soglasniški sestav in oblikoslovje sta bliže slovenjegoriškim govorom. V besedju je poleg številnih skupnih izrazov tudi veliko razlik.
PDF
