V prispevku so predstavljeni narečni leksemi iz pomenskega polja ‘mlinarstvo’, tj. izrazje za pomen ‘mlin’, ‘mleti’, ‘moka’, ‘otrobi’ in ‘koruza’ ter ‘sirarstvo’: besedje za pomene ‘sir’, ‘skuta’, ...‘sirotka’ in ‘sesiriti se’. Jezikovno gradivo s slovenskega jezikovnega območja (zbrano za Slovenski lingvistični atlas) kaže na veliko narečno raznolikost. Večina narečnih leksemov je slovanskega izvora. Največ prevzetih besed predstavljajo germanizmi (npr. mohant in mohot ‘sir (za mazanje)’, žur oz. žura ali cmer ‘sirotka’), na zahodu (primorska narečja) pa najdemo tudi romanizme (npr. špres ‘skuta’, frmenta, frmentin ali frmenton ‘koruza’, semola, šemole in šemolini ‘otrobi’).
V prispevku so predstavljeni narečni leksemi iz pomenskega polja ‘koruza’: poimenovanja za koruzo, izrazi za ličkanje in ruženje koruze. Jezikovno gradivo s slovenskega jezikovnega območja (zbrano za ...Slovenski lingvistični atlas) kaže na veliko narečno raznolikost. Za koruzo se najpogosteje uporabljajo še leksemi turščica, sirek, frmenta in frmenton, za pomen ‘ličkati’, tj. ‘odstranjevati krovne liste s koruznega storža’, so v gradivu zapisani še izrazi, kot so majiti, slačiti ali kožuhati, za pomen ‘ružiti’, tj. ‘luščiti zrno s koruznega storža’, pa npr. še luščiti, robiti ali robkati.
This article presents dialectal lexemes from the semantic field of typical equipment or vehicles for winter transport and sport: sanke 'sled', saonice 'sleigh', and skije 'skis'. The article presents ...dialectal material collected for the Slovenian Linguistic Atlas (SLA) for questions 281 ‘sled’, 281(b) ‘children's sled’, and 282 ‘skis’. The data reveals considerable dialectal diversity in the words used to describe devices for carrying various types of loads in the winter (especially in mountainous regions).
Potreba po večji prisotnosti narečnih vsebin na spletu in njihovi interaktivni multimedijski predstavitvi, predvsem strokovno zasnovanih dialektoloških virov in orodij, je spodbudila ...interdisciplinarno sodelovanje različnih fakultet Univerze v Ljubljani, zlasti Filozofske fakultete (FF) in Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI), ki je v letih 2017 in 2018 obrodilo sadove v obliki treh prostodostopnih in odprtokodnih spletnih aplikacij o slovenskih narečjih – to so Slovenski narečni atlas (SNA, 2017), Interaktivna karta slovenskih narečnih besedil (IKNB, 2018) in Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka (SSOLP, 2018). Članek v prvem delu prinaša splošen pregled slovenskih spletnih dialektoloških virov in orodij, v drugem delu pa podrobnejšo predstavitev funkcionalnosti navedenih treh aplikacij, ki so uporabnikom trenutno na voljo. V diskusijskem delu pregleda je izpostavljen del okoliščin nastanka obravnavanih aplikacij in z nastankom povezanih omejitev, nakazane pa so tudi možne rešitve, ki bi jih veljalo preudariti za zagotovitev njihovega dolgoročnega razvoja.
Slovenska narečna poimenovanja za žlico, nož in vilice Gostenčnik, Januška; Horvat, Mojca Kumin
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
03/2023, Letnik:
13, Številka:
13
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku so osvetljena narečna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice. Ker obravnavani narečni leksemi poimenujejo tri ...predmetnosti s podobnimi, a vendar različnimi kulturološkimi oz. etnografskimi ozadji, smo si pri pregledu izvora leksemov zastavili vprašanje njihove povezanosti z izvorom denotatov samih. Stanje v slovenskih narečjih smo osvetlili in osmislili še s splošnoslovanskim knjižnojezikovnim gradivom. V ospredju je jezikoslovna analiza, in sicer geolingvistična, besedotvorno-etimološka ter pomensko-motivacijska. Etnološki okvir služi zlasti za predstavitev razlogov za (ne)prevzetost leksemov. Izkaže se, da so poimenovanja za žlico in nož neraznovrstna z vidika prevzetosti, saj sta denotata na slovenskem jezikovnem območju v uporabi že razmeroma dolgo. Vilice so bile uveljavljene v širšo uporabo kot del jedilnega pribora relativno pozno, zato je najpogostejše poimenovanje zanje besedotvorni deminutiv, na stiku z neslovanskim prostorom pa se opaža visoka stopnja prevzetosti leksemov. Poimenovanje za nož izkazuje besedotvorno raznovrstnost zaradi različnih namembnosti v preteklosti. eksemi nožič, vilice oz. edninsko vilica in razsoška oz. množinsko razsoške so doživele besedotvorno spremembo, saj ohranjajo strukturalne pripone, le-te pa niso (več) nosilke besedotvornega pomena, so torej tavtološke izpeljanke. Leksema nož in pošada pričata o pomenski oz. semantični spremembi, pri obeh je prišlo do ožanja pomena, in sicer v smeri nadpomenka → podpomenka.
V slovenskih narečjih so maskulinizacije in feminizacije nevter znane v različnem obsegu. V literaturi sta pojava bolje obdelana za ednino, v tem príspevku pa želimo predstaviti pojav oziroma ostanke ...tega pojava v ledinskih imenih, ko se v množini izenačijo oblike za vse tri spole, in ga poskušamo prostorsko zamejiti. Novo gradivo iz bovškega govora obsoškega narečja in izpisi obstoječega pojav namreč v marsičem pojasnijo.
Članek na primeru slovenščine obravnava priljubljeno tematiko morebitnega medsebojnega vpliva glasbe in jezika, in sicer s primerjavo prozodije slovenskega govora in melodično-ritmičnih značilnosti ...slovenske ljudske pesmi. Analiza nakaže morebitne povezave med tonemskostjo in obsegom intervalov, predvidljivostjo naglasov in ritmičnimi poudarki ter, nasploh, povezanost različnih dialektov in njihove glasbene tradicije. Članek tako predstavi preliminarno raziskavo na področju opazovanih podobnosti med točno določenim jezikom in glasbo. Četudi je zaradi manka primerjalnih raziskav za ostale jezike težko zagotoviti, da rezultati niso le naključni, raziskava predstavlja obetaven prvi poskus takšne primerjave.
Prispevek prikaže glavne glasoslovne poteze krajevnih govorov, in sicer na slovenski strani Babno Polje, Novi Kot, Osilnica, Bosljiva Loka in na hrvaški strani Prezid, Tršće, Ravnice, Gerovo, ...Hrvatsko. Natančneje se prikaže govor Tršća v obliki fonološkega opisa, ki izhaja iz izhodiščnega splošnoslovenskega fonološkega sistema. Namen prispevka je na osnovi narečnega gradiva potrditi, da so omenjeni krajevni govori del istega narečja. Potrdijo se sledeče delovne hipoteze: državna meja ne predstavlja tudi narečne meje; obravnavani govori ne izkazujejo mešanosti; vse govore moremo umestiti v eno narečje, tj. v zahodni del kostelskega narečja dolenjske narečne skupine slovenskega jezikovnega sistema.
Poljanski rokopis je najverjetneje nastal ob koncu 18. ali v začetku 19. stoletja v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Zemljepisno se uvršča na področje rovtarske narečne skupine, močno zaznamovane ...z gorenjskimi narečnimi inovacijami, medtem ko je bila v času njegovega nastanka na tem področju aktualna osrednjeslovenska ali kranjska knjižna različica. Avtor rokopisa ni znan, lahko pa opredelimo naslovnika, namen nastanka besedila in razmerje do znanih predlog, versko-politične razmere v času nastanka in vpliv teh dejavnikov na jezikovno podobo rokopisa. Analiza posameznih glasovnih pojavov pokaže, da je avtor rokopisa upošteval tako protestantsko knjižno tradicijo kot tudi sočasno osrednjeslovensko knjižno različico, značilni pa so tudi številni gorenjsko-rovtarski narečni pojavi, ki za takratno osrednjeslovensko knjižno različico niso bili sprejemljivi.
V prispevku je pozornost namenjena prevzetim besedam v bovškem narečnem besedišču, in sicer na dva načina. V prvem delu je iz Slovarja bovškega govoraizpisano narečno besedje za bolezni pri človeku, ...na tem gradivu se poskuša ugotoviti, kolikšen je delež domačega in v centralnih slovenskih narečjih znanega besedja ter koliko je takih prevzetih besed, ki v narečju ohranjajo podobno obliko kot v matičnem jeziku. V drugem delu se s primerjavo poskuša ugotoviti, kolikšen je delež romanskih (italijanskih in furlanskih) kalkov in besed iz slovenskih govorov v Videmski in Goriški pokrajini (po Skubičevem gradivu) je znanih tudi v bovškem narečnem govoru.
PDF
