Prispevek je etimološka razčlemba romanizmov v poljedelski in vinogradniški terminologiji istrskoslovenskih govorov. Poleg značilnih morfoloških in semantičnih pojavov ugotavlja različne plasti ...istrske rmanizacije (latinsko, furlansko, beneško, istrsko-italijansko, tržaškoitalijansko in italijansko), ki sestavljajo podobo jezikovnih interferenc na slovenskem istrskem ozemlju.
Govor Babnega Polja je kostelski. Poleg splošnoslovenskih naglasnih premikov in sekundarnega premika pozna kostelščina še druge: 'cigan, kle'petat, 'gospo:t, 'kova:č. Kostelščina je po naglasu in ...vokalizmu slovenski, ne morda kajkavski govor.
V prispevku je predstavljen moderni samoglasniški upad v govoru Krope na Gorenjskem. Kot v drugih gorenjskih govorih je upad močan, to pa v obliki oslabitve kratkih naglašenih samoglasnikov (v ...polglasnik) ali kot oslabitev in onemitev kratkih nenaglašenih samoglasnikov, ki se reducirajo v prednaglasnih in ponaglasnih besednih zlogih, v izglasju in v naslonkah. Najpogosteje upada visoki samoglasnik /i/, drugi nekoliko manj. Nekateri soglasniški sklopi z zvočnikom, ki nastanejo ob onemitvi samoglasnikov, nato razpadejo (v polglasnik + zvočnik).
V severovzhodnih slovenskih narečjih z izgubljenim tonemskim nasprotjem (vzhodnokoroško, severnoštajersko in panonska narečja, ki so zahodno od črte Trate - Lenart - Ptuj - Macelj) sta se stari ...skrajšani akut na dolžini in novi akut na kračini podaljševala pozneje kot v osrednjih slovenskih narečjih, in sicer v različnem časovnem obdobju, v dvozložnicah drugače kot v trizložnicah, in z različnimi odrazi za ě, é in ó. Najmlajše je daljšanje v zahodnih panonskih narečjih, zato se tu lahko razlikujejo odrazi za vse akutirane od cirkumflektiranih samoglasnikov.
