V prispevku je predstavljeno slovensko narečno besedje za pomen ‘sinova žena’ v Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA) v primerjavi s kajkavskim narečnim besedjem za ta pomen, zbranim za Hrvaški ...jezikovni atlas (HJA). Narečno gradivo, zbrano za ta dva temeljna nacionalna dialektološka projekta je namreč zanimivo tudi za raziskovanje slovensko-hrvaškega jezikovnega stika, saj zlasti v Pomurju in Medžimurju, v Posotelju, Beli krajini, na Kostelskem in v Gorskem kotarju ter v Istri jezika in njuna obmejna narečja bolj postopoma prehajajo eden v drugega in imajo zato mnoge skupne značilnosti tako na fonološki in morfološki kot tudi na leksikalni ravnini. Na primeru narečnega gradiva za vprašanji SLA-V614 snaha in HJA-V548 snaha, nevjesta je skupaj z morfonološko analizo in kartografskim prikazom prostorske razširjenosti narečnih leksemov predstavljen tudi način komentiranja narečnega gradiva v SLA.
Prispevek obravnava razlikovanje moške in ženske glagolske oblike v sedanjiku dvojine po gradivu za Slovenski lingvistični atlas (SLA), dopolnjen s podatki iz sodobne narečjeslovne literature in ...medijev. Razširjenost tega pojava je prikazana tudi geolingvistično na dveh jezikovnih kartah. Sodobno stanje je primerjano s podatki iz zgodovine jezika in starejše narečjeslovne literature.
Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem goričkem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Pečarovcih na Goričkem. Večinoma so enobesedni in slovanskega ...izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem.
Prispevek predstavlja leksikalne izsledke terenskih raziskav, ki jih je avtorica izvedla avgusta 1997 na območju Tromeje v štirih raziskovalnih točkah, ki so bile tako izbrane, da homogeno krijejo ...celotno ozemlje (1.Log pod Mangartom, 2. Rateče v Savski dolini, 3. Zahomec v Ziljski dolini, 4. Ukev Kanalski dolini). Študija, ki je osredotočena na etimološko razčlembo izrazja, ki zadeva hišo in predmete v njej, skuša osvetliti pojav slovansko-romansko-germanske interference na tem arealu.
Ker pivški govor delovanja sekundarne palatalizacije velarov ne pozna, je glagol jygajo se 'guncajo se' (Petelinje) s svojimi slovenskimi fonetičnimi ekvivalenti iz slovenskega gúgati se razložen z ...disimilacijo g : g --> ø : g in nastopom protetičnega j-.
V prispevku je prikazan nastanek nepričakovanega odraza praslovanskega jata v rezijanskem narečju slovenščine s primerjalnozgodovinskega jezikoslovnega vidika. Nepričakovani odraz jata v rezijanščini ...je po predstavljeni tezi nastal iz dveh različnih fonemskih različic le-tega. Pojav kaže na sledi dveh arhaičnih slovanskih glasovnih značilnosti v slovenščini, in sicer položaja mehčanja soglasnikov pred sprednjimi samoglasniki ter težnje odvisnosti samoglasniške kakovosti od sloglasniškega okolja.
PDF
