Frazemi kot enote v govorčevem spominskem slovarju imajo z zemljepisnega gledišča enako kot leksemi, v narečjih svoja področja, na katerih živijo v enakih ali različnih pomenih in morfosintaktičnih ...zgradbah. V prispevku želimo to prikazati na desetih lingvističnih kartah s komentarji; in sicer na primeru izbranih frazemov s sestavino roka, ki so bili zapisani v 32 slovenskih krajih (dva sta zamejska) z različnih narečnih območij. Izvedena je tudi primerjava glede na obstoj frazemov v dveh zvrsteh slovenskega jezika ter v drugih (zlasti slovanskih in stičnih) jezikih (in narečjih).
V prispevku sta obravnavana končniški in mešani naglasni tip samostalnikov a-jevske sklanjatve v nadiškem narečju slovenščine s slovanskega (zgodovinsko)primerjalnega jezikoslovnega vidika. ...Pojavljanje dveh podtipov končniškega naglasnega tipa kaže na ohranjanje slovanskega naglasnega arhaizma v slovenščini, in sicer razlikovanja med odrazom praslovanskega naglasnega tipa b in praslovanskega naglasnega tipa c pri samostalnkih s praslovanskim kratkim samoglasnikom v edinem zlogu osnove.
Članek prestavlja oblikoslovne in naglasne značilnosti glagola krajevnega govora Ložnice pri Žalcu (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 324), ki spada v srednjesavinjsko narečje štajerske narečne ...skupine. Glagol sem obdelala po metodologiji, ki temelji na sodobni obravnavi oblikoslovja in oblikoglasja slovenskega knjižnega jezika. Tipologija glagolskih oblik je prikaza s tabelami spregatev glede na naglasni tip.
V prispevku se obravnavajo nekatere oblikoskladenjske posebnosti posebnosti rezijanskega narečja (med drugim izražanje določnosti-nedoločnosti, nekatere posebnosti naslonskih oblik zaimkov, modalni ...pomen imperfekta) in opozarja na paralele v drugih slovanskih jezikih ter furlanščini in italijanščini.
Voličinski govor spada k zahodnemu, črešnjevski pa k vzhodnemu slovenskogoriškemu narečju, širše k panonski narečni skupini. Slovenskogoriško narečje ne pozna tonemskih nasprotij, zahodno ...slovenskgoriško narečje tudi ne kolikostnega nasprotja, saj so se staro in novoakutirani samoglasniki v nezadnjih ali edinih besednih zlogih podaljšali, zato se danes razlikujejo odrazi za te akutirane in stalno dolge samoglasnike. Soglasniški sistem slovenskogoriškega narečja se od knjižnega razlikuje le v posameznih razvojih.
Prispevek je etimološka razčlemba romanizmov v poljedelski in vinogradniški terminologiji istrskoslovenskih govorov. Poleg značilnih morfoloških in semantičnih pojavov ugotavlja različne plasti ...istrske rmanizacije (latinsko, furlansko, beneško, istrsko-italijansko, tržaškoitalijansko in italijansko), ki sestavljajo podobo jezikovnih interferenc na slovenskem istrskem ozemlju.
PDF