V prispevku je predstavljen pogled na neavtorski pristop pri urbanističnih in planerskih projektih. Vodja projekta vodi celotno delovno skupino, vendar so pomembni tudi koordinatorji vseh ...sodelujočih, medtem ko je samo avtorstvo pri prostorskem načrtovanju (v nasprotju z avtorstvom pri arhitekturnem projektiranju) mnogokrat ali celo vedno povsem deljeno. Ne samo zato, ker se lahko prostorski projekti skozi postopke sprejemanja precej spremenijo, ampak tudi zato, ker je k sodelovanju pritegnjenih veliko akterjev (projektanti, naročniki in/ali investitorji itn.), ki prispevajo k projektu in ga sooblikujejo. Neavtorski pristop je po izkušnjah osnova za dobro vodenje projekta, za ustvarjanje pogojev za konstruktivno sodelovanje interdisciplinarne delovne skupine in vseh preostalih sodelujočih pri projektu. Predstavljena sta dva konkretna primera. Posebno zanimiva je njuna primerjava, saj je v prvem primeru projekt zaradi dobrega sodelovanja med naročniki, investitorji in projektanti ter zaradi kooperativne zainteresirane javnosti pridobil kakovost, v drugem pa je (zaradi in tudi na škodo javnosti) precej izgubil. Za tolikokrat omenjeno nujnost participacije javnosti v projektih ocenjujemo, da je je pravzaprav dovolj. Za sodelovanje javnosti v urbanističnih in planerskih projektih ni ovir, če le javnost pokaže interes. Problem je pogosto na drugi strani – kako pred eno javnostjo (npr. sosedje, neposredno prizadeti) zavarovati skupni, javni interes.
Zaradi nezadostnega sodelovanja lastnikov pri upravljanju večstanovanjskih stavb upravljanje mnogih stanovanjskih zgradb v Hongkongu ni učinkovito. Ustrezno upravljanje stanovanjskih blokov je namreč ...odvisno od prostovoljnih prizadevanj posameznih lastnikov. Ti pogosto izkoriščajo upravljavske napore drugih, saj koristi dobrega upravljanja stavb pojmujejo kot skupno dobro. Poleg spodbud, kot so subvencije, ki jih ponujajo državni organi, in strožji ukrepi odgovornih organov zoper lastnike, ki zanemarjajo svoje stavbe, tudi raziskovalci trdijo, da bi bile lahko pri obravnavanju problemov, povezanih z upravljanjem večstanovanjskih stavb, učinkovite tudi rešitve skupnosti. Povečuje se namreč zanimanje za uporabo socialnega kapitala, ki velja za dobrino zaupanja, vzajemnosti in sodelovanja, da bi se spodbudilo kulturo sodelovanja med lastniki, vendar primanjkuje empiričnih raziskav o tem, ali ima socialni kapital res pomembno vlogo pri upravljanju večstanovanjskih stavb. Ta raziskava preučuje povezavo med socialnim kapitalom in sodelovanjem lastnikov pri upravljanju večstanovanjskih stavb v Hongkongu. Ugotovitve te raziskave imajo pomembne posledice v praksi in stanovanjski politiki. Za trajnostno upravljanje obstoječega stavbnega fonda v Hongkongu lahko javni upravljavci poleg uporabe finančnih spodbud ali nespodbud usmerijo svoje napore k razvoju občutka pripadnosti skupnosti.
Ker se Hongkong spopada z vse hujšim propadanjem, si mestne oblasti zelo prizadevajo za obnovo. Vendar se sanacija zaradi zamudnega in zahtevnega pridobivanja zemljišč pogosto zavleče. Obvezni odkupi ...pridobivanje zemljišč sicer pospešijo, vendar tej tehniki marsikdo očita, da ustvarja družbene napetosti med predstavniki za prenovo in prizadetimi lastniki posesti. Nekaj pravic prizadetim lastnikom zagotavlja zakon o zaščiti zasebne lastnine, vendar se nekateri odločijo še za dodatne ukrepe, da si zagotovijo udeležbo pri dobičku, ustvarjenim s prenovo. Prisilna selitev zaradi prenove lahko resno ogrozi socialne mreže. Zaradi teh težav so strokovnjaki predlagali »komasacijo« (ang. land readjustment). Ta tehnika zagotovi partnerski odnos med interesnimi skupinami, udeleženimi pri projektu prenove. V tujini uporabljajo komasacijo v različne namene, vendar je njena uporabnost za prenovo zgradb v Hongkongu vprašljiva. Ta prispevek se ukvarja s sprejemljivostjo komasacije v Hongkongu. Sestavili smo vprašalnik, ki ga je izpolnilo 356 prebivalcev mesta Kowloon City. Na podlagi rezultatov raziskave smo oblikovali predloge in praktične rešitve. Izsledki o trajnostni prenovi mest ponujajo dragocena spoznanja za javne upravljavce in mestne upravitelje.
Avtorica v prispevku opiše namen sodelovanja pomembnih interesnih skupin pri presojanju in razvijanju kakovosti v izobraževalni organizaciji, še posebno v razpravah o kakovosti v kolektivu. V ...Sloveniji razprave o kakovosti v izobraževalnih organizacijah niso prav pogoste, so pa za razvijanje kakovosti teh organizacij zelo pomembne. Zato tudi vse organizacije, ki sodelujejo pri projektu Ponudimo odraslim kakovostno izobraÏevanje – POKI, organizirajo po izpeljani presoji kakovosti razpravo o rezultatih in nadaljnjih dejavnostih za izboljševanje kakovosti; nanjo povabijo zaposlene, delodajalce, udeležence, zastopnike lokalne skupnosti idr. Pri spremljanju projekta se posebna pozornost namenja analizi opravljenih razprav o kakovosti, izsledki, pomembni za načrtovanje dejavnosti za izboljševanje kakovosti izobraževalnih organizacij, pa so opisani v prispevku.
Preferenčne karte omogočajo ljudem, da preprosto izrazijo stališča do prostorskega razvoja. Posamezniki neposredno na kartografsko podlogo zarišejo po njihovem primerna območja za izbrano ...dejavnost.Odločitev o območju je običajno intuitivna. Je rezultat njihove celostne zaznave prostora in iskanja prostorske rešitve. Za obrisi območij se tako skrivajo dragocene informacije in lokalno znanje. Da bi čim bolje izkoristili njihovo potencialno uporabnost pri načrtovanju posegov v prostor in hkrati zagotovili transparentnost postopkov, morajo biti te skrite informacije in znanje podani veksplicitni obliki. Prispevek opisuje primer analize preferenčnih kart za občino Komenda, na katerih so občani označevali območja, ki se jim zdijo posebej dragocena taka, kot so, in bi jih zato ohranili. Da bi odkrili, zakaj so bila nekatera območja predlaganaza ohranjanje, smo uporabili izbrane postopke odkrivanja znanja iz podatkov, s katerimi smo iskali povezave med preferenčnimi območji in prostorskimi značilnostmi. Odkrite zakonitosti so bile predstavljene v obliki odločitvenih pravil in nomograma. Interpretacija rezultatov prikazuje, da je v prispevku predlagana metodologija skupaj z eksplicitnimi odločitvenimi merili in pravili lahko primerna za nadaljnjo uporabo v prostorskem načrtovanju.
V tem članku želimo prikazati teoretično in praktično ozadje dejavnega razvoja zelenih površin na Madžarskem. Prenovljena zelena površina, trg Mátyás tér (Trg Matije Korvina), je v VIII. okrožju ...Budimpešte. Okrožju pravijo tudi Józsefváros. Okolica trga Mátyás tér ni preveč privlačna. Zanemarjene stanovanjske soseske, ki segajo v osrčje okrožja, so se spopadale z različnimi socialnimi težavami. Krajevna uprava okrožja Józsefváros je zato oblikovala program za četrt Magdolna. Program podrobno načrtuje družbeno rehabilitacijo okolice trga Mátyás tér. Trg so prenovili v okviru programa za prenovo četrti Magdolna. Program je prek projekta GreenKeys sofinancirala Evropska unija. Prenova je potekala po načelih dejavnega javnosti sodelovanja pri razvoju zelenih površin. Pisca tega članka sta bila vključena v program. Na kratko želita povzeti izkušnje, pridobljene s tem projektom, ki je bil v Budimpešti nekaj posebnega. Krajani so uspešno sodelovali pri načrtovanju projekta in njegovem uresničevanju. Sodelovanje je bilo zelo učinkovito, čeprav je izkušnja pokazala, da je bilo krajše, kot so pričakovali vodje projekta. V okviru projekta sta nastala tudi strategija za mestne zelene površine v okrožju Józsefváros in računalniški program za nadzorovanje zelenih površin.
Več je bilo vzrokov za to, da je v povojnem obdobju primanjkovalo izobraženih ljudi. Država je načrtno in pospešeno razvijala industrijo, zato je primanjkovalo kvalificiranih delavcev. Vojno obdobje ...je marsikomu preprečilo dokončanje šolanja. Poleg tega so bili izobraženci pogostejše žrtve vojne kot preostalo prebivalstvo. Zato je bilo na zavodih za zaposlovanje povpraševanje po usposobljenih delavcih večje kot ponudba. Posledično se je izobraževanje odraslih v praksi hitro razvijalo. Praktiki so iskali strokovno podporo in ustrezno literaturo. Leta 1956 so v Zagrebu na Filozofski fakulteti uvedli v okviru študija pedagogike prva predavanja andragogike v takratni Jugoslaviji. Profesor Mihajlo Ogrizović kot nosilec predmeta je študij v naslednjih letih podprl z objavo prvih knjig s področja andragogike: Metode obrazovanja odraslih in Problemi andragogije. Leta 1960 je nastala katedra za andragogiko na Filozofski fakulteti v Beogradu (profesorja Dušan Savičević in Borivoj Samolovčev). Za raziskovanje na področju izobraževanja odraslih sem se odločila med službovanjem na Inštitutu za sociologijo (1967), ko sem se pridružila takrat pri nas prvi mednarodni komparativni raziskavi Izobraževanje odraslih, socialna mobilnost in družbena participacija. S predavanji obče andragogike in andragoške didaktike smo v Ljubljani začeli leta 1972 na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete. Leta 1976 je študij andragogike postal ena od študijskih smeri na oddelku. V študijskem letu 1993/94 smo uvedli samostojni enopredmetni študij andragogike. Ministrstvo za šolstvo in šport je novi študijski program potrdilo v okviru evropskega projekta Tempus. Na oblikovanje študijskih programov so vplivali najbolj znani inštituti in oddelki za izobraževanje odraslih v razvitem svetu (Oddelek za andragogiko Univerze v Montrealu, Evropski Bureau for Adult education v Londonu, Wellington College v Oxfordu, Institute for Andragology v Amsterdamu, Oddelek za andragogiko Karlove univerze v Pragi itd.). To nam je zagotavljalo, da je študij na mednarodni ravni. Enoletna postdoktorska specializacija na Inštitutu v Torontu (1971) je priprave na predavanja dokončno zaokrožila. Strokovna in znanstvena literatura iz andragogike se je pomnožila. Andragogika je dobila svoje mesto v nacionalnem raziskovalnem programu. Vzporedno smo raziskovali v mednarodnih raziskavah prek UNESCA, ICAE (International Council for Adult Education) in projektov EU. Študij andragogike se je ponovno preoblikoval v okviru bolonjske reforme visokega šolstva v zadnjih letih.
Prispevek izhaja iz teze, da je prostorsko načrtovanje odvisno od poznavanja potreb in značilnosti uporabnikov, in zato sta vključevanje uporabnikov v načrtovalsko prakso in sprejemanje odločitev o ...razvoju v prostoru pričakovani razvojni fazi. Teza je podprta z opisom značilnosti prejšnje načrtovalske prakse v razvitem svetu, primerjalni oris značilnosti prejšnje slovenske prakse pa je uporabljen za opis razmer, ki obvladujejo sodelovanje udeleženih v domači načrtovalski praksi. Sodelovanju kot načinu aktivnega vključevanja udeleženih v zgodnje faze načrtovanja in sprejemanja odločitev besedilo pripisuje pozitivne učinke in ga opredeli kot način dela in življenja v prihodnosti. Prispevek povezuje potrebe po znanju, ki jih čutijo prostorski načrtovalci, s pozivi k izobraževanju za trajnostni razvoj in predstavi nekatere pobude in možnosti za učenje o urejanju prostora v šoli.
The current contribution focuses on evaluation research as a process of learning and development for practice, by looking at conditions of collaboration between practice and research in two examples. ...We exemplify that learning from evaluation in complex programme settings is related to the nature of the collaboration between social work agencies and researchers. Findings are based on two similar cases of evaluation research for interagency collaboration in Germany and Slovenia. Results show that a symbiotic collaboration between research and practice enhances the learning and development potential for practice, but also that the balance between organizing the collaboration process and leaving room for experimental and ad hoc decisions needs to be guarded. Both advantages and disadvantages of planning and stability need to be taken into account when doing practitioner evaluation research.
V Evropi je Donava danes prvorazredno naravno in integracijsko merilo. Zaradi tega je predmet posebne skrbi in tema številnih načrtov, študij ter analiz. Prek nje Srbija vidi svojo priložnost za ...vključevanje v sodobne evropske tokove. Prvi korak je čezmejno sodelovanje s sosednjimi regijami podonavskih držav. Integralno planiranje in skupne aktivnosti ter razvoj in zaščita Podonavja so osnova tega sodelovanja, ki bi moralo sčasoma prerasti v transregionalno in transdržavno sodelovanje ter pripeljati do integralnih planov prostorskega razvoja vsega toka. Glede na dejstvo, da precejšnji del Donave teče skozi Srbijo (588 km), je povsem logično njeno popolno vključevanje v vse razvojne procese, ki vodijo k napredku vsega državnega prostora ob uporabi evropskih izkušenj ter lastne pozitivne prakse.
PDF
