Preobrazba degradiranih urbanih območij je pomembna za krepitev družbene vzdržnosti v lokalnih okoljih, poleg tega je ključna za privabljanje novih naložb v mesta. Toda pri špekulativnem urbanem ...razvoju se pogosto prezre družbeni pomen lokalnih okolij, ki se dojemajo le kot ekonomske dobrine, ki jim je mogoče odvzeti zgodovinske, družbene in simbolne pomene ter jih pretvoriti v tržno blago. V članku avtor proučuje nekoliko protislovno vlogo preobrazbe degradiranih območij v mestih, pri čemer primerja Barcelono in Seul, mesti s precej različnimi zgodovinskimi, kulturnimi in institucionalnimi značilnostmi. Območje dejavnosti 22@ v Poblenouju in Novo sosesko Wangsimni v Seulu obravnava kot študiji primera, s katerima poskuša ugotoviti, kako se urbana regeneracija in prenova umeščata v posamezno lokalno okolje in katere posledice imata za družbeno vzdržnost. Čeprav se primera razlikujeta glede na načrtovalski pristop, deležnike in institucionalni okvir, izsledki kažejo, da so posledice za družbeno vzdržnost pri obeh podobne.V članku avtor ugotavlja, da sta bila oslabljena družbena kohezija in premajhno sodelovanje javnosti posledica špekulativnega urbanega razvoja, pri čemer sta se urbana regeneracija in prenova uporabili za privabljanje naložb, krepitev gospodarske konkurenčnosti in izboljšanje globalne privlačnosti mesta, namesto za reševanje raznovrstnih lokalnih vprašanj.
V prispevku se obravnava področje vidnega jezika v arhitekturi in prostorskih disciplinah, in sicer kot sredstva za komuniciranje in posredovanje informacij, znanja in zamisli o prostoru, ki jih ...problemsko zaznamuje interdisciplinarni značaj. Osredotočamo se na tisti del problematike, ki vključuje prenos sporočil od strokovne k splošni javnosti, in sicer na način, ki dolgoročno podpira izoblikovanje odgovorne in kritične publike, sposobne tvornega sodelovanja na vseh stopnjah trajnostnega načrtovanja in oblikovanja mestnega prostora. V članku predstavljamo nekatere rezultate empirične študije (N = 245), v kateri smo preverjali učinkovitost izbranih predstavitvenih tehnik pri prenosu prostorskih sporočil k splošni javnosti, ugotovitve pa umestimo v okvir obstoječega znanja na tem področju.
Članek temelji na raziskavi, ki je bila opravljena pred priključitvijo Slovenije Evropski uniji z namenom, da se ugotovi, kako lokalni prebivalci dojemajo in predvidevajo družbeno-gospodarske ...posledice in spremembe v kulturni krajini, ki jih bo ta politična sprememba prinesla. Avtorica je analizirala, kako se napovedane spremembe odražajo v prostoru 10 let kasneje in kako je odprtje metje izboljšalo kakovost in tudi dojemanje krajine. Slednja se je spremenila zlasti zaradi prekomejnih CBC iniciativ, katerih namen je izboljšanje lokalnega in regionalnega gospodarstva, napredek kmetijstva in večja trajnost regije. Zaključimo lahko, da je priključitev Evropski uniji regiji prinesla pozitivne spremembe, vendar se je potrebno zavedati tudi nezaželenih posledic, ki nastanejo zaradi prilagajanja lokalnih skupnosti evropskim politikam.
Scenarios are frequently used as a tool in spatial and landscape planning as they enable clear and convincing representations of planned or possible future development. Scenarios are useful because ...they enhance public participation and the exchange of information on space and processes. Their use for a particular purpose in the planning procedure depends on the type of scenario, of which there are several. This paper presents the two most commonly used typologies in detail and also presents those of some prominent representatives of futurology. The paper concludes with examples of scenario use in applicative and research studies, both foreign and local, in the fields of spatial planning and environmental protection, outlining the various methodological approaches to the design and use of scenarios. The discussion is focused on the use of appropriate types of scenarios for different tasks and draws attention to certain shortcomings and pitfalls of scenario use.
Pri trajnostnem razvoju, ki zahteva uravnoteženost med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi cilji, je ključnega pomen tudi najširša udeležba javnosti. Za poznavanje ekoloških in razvojnih odločitev ...pa je potrebno zagotoviti objektivne informacije in dvig splošne okoljske zavesti. Posameznik ali skupine ljudi bodo reakcije na negativne pojave v okolju gradili na njegovi percepciji, ki pa ne ustreza vedno objektivnemu stanju, ampak ga modificirajo različni dejavniki, med njimi tudi dostop do informacij in sodelovanje javnosti pri odločanju.
The articles derives from the research about potential socio-economic and landscape changes EU accession would bring for Slovenia as perceived by the local population in the selected region. The ...author analyzed which of the predicted changes have been also mirrored in the landscape and how removing the borders improved not just the quality but also the perception of the landscape. Special attention was given to the joined cross-border initiatives which aim at improving the local and regional economic conditions, advancing the agricultural practice and better environment in the region. On one hand, the accession has been along with the opportunities EU initiatives offer accepted as the positive change in the region, on the other it has requested several, sometimes unwanted adaptations in the local communities in order to comply with the EU policies and legislation.
Članek temelji na raziskavi, ki je bila opravljena pred priključitvijo Slovenije Evropski uniji z namenom, da se ugotovi, kako lokalni prebivalci dojemajo in predvidevajo družbeno-gospodarske posledice in spremembe v kulturni krajini, ki jih bo ta politična sprememba prinesla. Avtorica je analizirala, kako se napovedane spremembe odražajo v prostoru 10 let kasneje in kako je odprtje metje izboljšalo kakovost in tudi dojemanje krajine. Slednja se je spremenila zlasti zaradi prekomejnih CBC iniciativ, katerih namen je izboljšanje lokalnega in regionalnega gospodarstva, napredek kmetijstva in večja trajnost regije. Zaključimo lahko, da je priključitev Evropski uniji regiji prinesla pozitivne spremembe, vendar se je potrebno zavedati tudi nezaželenih posledic, ki nastanejo zaradi prilagajanja lokalnih skupnosti evropskim politikam.
Preferenčne karte omogočajo ljudem, da preprosto izrazijo stališča do prostorskega razvoja. Posamezniki neposredno na kartografsko podlogo zarišejo po njihovem primerna območja za izbrano ...dejavnost.Odločitev o območju je običajno intuitivna. Je rezultat njihove celostne zaznave prostora in iskanja prostorske rešitve. Za obrisi območij se tako skrivajo dragocene informacije in lokalno znanje. Da bi čim bolje izkoristili njihovo potencialno uporabnost pri načrtovanju posegov v prostor in hkrati zagotovili transparentnost postopkov, morajo biti te skrite informacije in znanje podani veksplicitni obliki. Prispevek opisuje primer analize preferenčnih kart za občino Komenda, na katerih so občani označevali območja, ki se jim zdijo posebej dragocena taka, kot so, in bi jih zato ohranili. Da bi odkrili, zakaj so bila nekatera območja predlaganaza ohranjanje, smo uporabili izbrane postopke odkrivanja znanja iz podatkov, s katerimi smo iskali povezave med preferenčnimi območji in prostorskimi značilnostmi. Odkrite zakonitosti so bile predstavljene v obliki odločitvenih pravil in nomograma. Interpretacija rezultatov prikazuje, da je v prispevku predlagana metodologija skupaj z eksplicitnimi odločitvenimi merili in pravili lahko primerna za nadaljnjo uporabo v prostorskem načrtovanju.
V tem članku želimo prikazati teoretično in praktično ozadje dejavnega razvoja zelenih površin na Madžarskem. Prenovljena zelena površina, trg Mátyás tér (Trg Matije Korvina), je v VIII. okrožju ...Budimpešte. Okrožju pravijo tudi Józsefváros. Okolica trga Mátyás tér ni preveč privlačna. Zanemarjene stanovanjske soseske, ki segajo v osrčje okrožja, so se spopadale z različnimi socialnimi težavami. Krajevna uprava okrožja Józsefváros je zato oblikovala program za četrt Magdolna. Program podrobno načrtuje družbeno rehabilitacijo okolice trga Mátyás tér. Trg so prenovili v okviru programa za prenovo četrti Magdolna. Program je prek projekta GreenKeys sofinancirala Evropska unija. Prenova je potekala po načelih dejavnega javnosti sodelovanja pri razvoju zelenih površin. Pisca tega članka sta bila vključena v program. Na kratko želita povzeti izkušnje, pridobljene s tem projektom, ki je bil v Budimpešti nekaj posebnega. Krajani so uspešno sodelovali pri načrtovanju projekta in njegovem uresničevanju. Sodelovanje je bilo zelo učinkovito, čeprav je izkušnja pokazala, da je bilo krajše, kot so pričakovali vodje projekta. V okviru projekta sta nastala tudi strategija za mestne zelene površine v okrožju Józsefváros in računalniški program za nadzorovanje zelenih površin.
Na začetku diplomskega dela sta predstavljeni dve degradirani urbani območji, planska celota sedem v jugovzhodnem delu Trbovelj in Speke, južni predel Liverpoola. Izhodišča za zasnovo modela in ...vsebine urbane prenove so primerjava najnovejše slovenske in britanske prostorske zakonodaje s poudarkom na izvedbenih dokumentih, analiza Ureditvenega načrta Nasipi oziroma Dodatnega planskega dokumenta za Edge Lane West in prikaz slovenskega in angleškega načina sodelovanja javnosti pri izdelavi dokumentov. Na pilotnem območju Žabjeka so bile ob pomoči vprašalnika pridobljene informacije o dejanskem stanju v prostoru, kakovosti bivalnega okolja, poznavanju sistema prostorskega planiranja in dojemanja, v krajši obliki tudi na manjšem vzorcu iz preostalih predelov Trbovelj. Mnenje so podali akterji urejanja prostora. Dodatno izhodišče je uspešen primer urbane prenove Speke Garstona. V sklepu so predlagane smernice za način in vsebino urbane prenove planske celote sedem s posebnim poudarkom na stanovanjski soseski Žabjek.
Prostorsko planiranje je tudi politično delovanje, zato je participacija nujna oblika demokratičnega delovanja posameznika in skupin, ki stremijo k demokratizaciji civilne družbe in utrjevanju ...demokratičnih družbenih vrednot. Sodelovanje prebivalcev, pravnih oseb, interesnih skupin in drugih subjektov v procesu planiranja je bistvenega pomena tudi z vidika zagotavljanja uspešnosti in učinkovitosti prostorskih dokumentov, če bi radi oblikovali plan, ki ga bodo ljudje pripravljeni in zmožni uresničevati. Tako se tudi vloga prostorskega planerja spreminja, iz tehničnega eksperta v mediatorja oziroma povezovalca, ki vsekakor mora delovati v normativnem okviru.