Namen članka je orisati uporabno vrednost avtentičnih posnetkov pri poučevanju italijanščine odraslih. Občasno vključevanje takšnih didaktičnih posnetkov kot dodatnih gradiv v učni proces predstavlja ...dodatno vrednost pri poučevanju. Izbrani posnetki se prilagajajo skupini in se tudi vsebinsko vključujejo v snov. Tovrstna gradiva predstavljajo privlačen način za urjenje jezikovnih spretnosti in tečajnike spodbujajo k ohranjanju stika z jezikom tudi zunaj učnih ur. Učenje italijanščine ima namreč na območjih, ki so oddaljena od slovensko-italijanske meje, drugačen položaj, saj je tu vsakodnevnega stika z »živim« jezikom manj. Tako z rabo avtentičnih posnetkov povečamo tudi slušni vnos. Če je slušni vnos tudi vizualno podprt, omogoča lažji vnos informacij, hitrejše pomnjenje in zmožnost kasnejšega priklica.
Prispevek izhaja iz nekaterih teoretskih razmislekov o starosti in staranju, ki se pojavljajo v razpravah o izobraževanju starejših. Temu sledi predstavitev mednarodnih dokumentov, v katerih je ...izobraževanje povezano z aktivnim življenjem starejših, ter nekaterih ugotovitev raziskav, ki poudarjajo velik pomen izobraževanja starejših za blaginjo na individualni in družbeni ravni. V nadaljevanju so analizirani podatki raziskave PIAAC o vplivu izobrazbe in spretnosti na področju aktivnega državljanstva, socialne kohezije in osebnega razvoja. Posebej so v ospredju podatki, ki se nanašajo na vzorec starostne skupine 55–65 let v izbranih državah. Ugotovitve analize potrjujejo povezavo med stopnjo izobrazbe in spretnosti starejših odraslih ter individualno in družbeno blaginjo v večini izbranih držav, čeprav je povezanost v nekaterih državah močnejša.
V Sloveniji se v zadnjih letih srečujemo z zastoji pri vključevanju mladih (tudi) s terciarno izobrazbo na trg dela. Na zaposljivost posameznika poleg zunanjih dejavnikov, na katere nimamo ...neposrednega vpliva, vplivajo osebnostne lastnosti, prizadevanja, volja in podobno. Dobra zaposljivost pomeni opolnomočenje, da posameznik skozi proces vseživljenjskega učenja nastopa na trgu dela trajnostno, tako da uresničuje svoje karierne cilje ter s svojim ustvarjalnim delom prispeva k svojemu zadovoljstvu in uspehu ter uspehu skupnosti. Na slovenskih univerzah so bili karierni centri ustanovljeni, da bi pripomogli k dvigu zaposljivosti diplomantov. Po petih letih delovanja Kariernega centra Univerze v Ljubljani (od leta 2008) prihajamo do podobnih izkušenj kot v drugih kariernih centrih evropskih univerz, da je učinkovitost spodbujanja in omogočanja razvoja dobre zaposljivosti večja tedaj, ko so karierni centri s svojimi aktivnostmi intenzivneje vključeni v same študijske procese.
Hiter razvoj in vedno večja vloga informacijsko-komunikacijskih tehnologij zahtevata bolj razvite digitalne spretnosti posameznikov. Prispevek se osredotoča na koncepta digitalnih spretnosti in ...reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, ki bosta obravnavana tudi na podlagi empiričnih podatkov, pridobljenih v mednarodni študiji PIAAC. V uvodnem delu je podan pregled literature in so predstavljeni rezultati predhodnih raziskav s področja merjenja digitalnih spretnosti ter podatki o uporabi storitev informacijske družbe med članicami Evropske unije. V drugem delu članka analiziramo rezultate, pridobljene v študiji PIAAC. Ti rezultati so pokazali, da imata največji vpliv na uspešnost reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih starost in izobrazba, kar potrjujejo tudi rezultati drugih raziskav. Prispevek zaključujemo s predlogi za izboljšanje trenutnega stanja vključenosti vseh skupin prebivalstva v programe usposabljanja na področju digitalnih spretnosti.
V uvodnem teoretskem delu študije bomo najprej razjasnili temelje dileme in osnovne pojme izobraževanja odraslih. Zastavili si bomo vprašanje vpetosti Memoranduma o vseživljenjskem učenju v ...kontinuiteto prizadevanj za višjo stopnjo razvoja posameznika in njegovih zmožnosti. Pogledali bomo, ali ima in zakaj ima izobraževanje odraslih kompenzacijsko vlogo. To bo osnova tudi za raziskovanje pomena neformalnega izobraževanja za razvoj spretnosti v empiričnem delu. Odločili smo se za dve raziskovalni vprašanji, ki ju bomo analizirali na podlagi razpoložljivih podatkov raziskave PIAAC, pri čemer bo težišče na analizi povprečja vseh vključenih držav, vključili pa bomo tudi analizo podatkov za nekaj posameznih držav. Rezultati kažejo na velik pomen neformalnega izobraževanja za dosežke na vseh treh področjih, kjer smo merili stopnje doseženih spretnosti. Vključevanje v neformalno izobraževanje pri tistih z nižjo izobrazbo je imelo bolj pozitivne učinke kot pri tistih s srednjo in višjo izobrazbo. Pomembna ugotovitev je tudi, da neformalnemu izobraževanju, vezanemu na poklic in delo, ne kaže namenjati večje pozornosti kot tistemu, ki poteka mimo teh potreb. Pri nekaterih izmerjenih spretnostih se je pokazalo, da so v vseh primerih dosegali boljše rezultate tisti, ki so bili vključeni v neformalno izobraževanje, ki ni bilo povezano s potrebami dela in poklica.
V prispevku najprej analiziramo vlogo in pomen izobraževanja in usposabljanja starejših delavcev z vidika učinkov na delovnem mestu. Učinki oz. vplivi izobraževanja in usposabljanja (starejših) ...delavcev se kažejo na različnih ravneh pojavnosti, in sicer kot znanje, spretnosti, vrednote, vedenje posameznikov, po drugi strani pa se učinki kažejo tudi na organizacijski ravni. V prispevku analiziramo podatke raziskave PIAAC, pri čemer izhajamo iz teze, da so starejši delavci v primerjavi z mlajšimi diskriminirani pri dostopu do izobraževanja in usposabljanja, povezanega z zaposlitvijo oz. delom. Ugotovitve analize predpostavke potrjujejo.
Most do izobrazbe je izobrazevalni program, namenjen odraslim z desetimi ali manj leti solanja, ki zelijo nadaljevati z izobrazevanjem na ravni srednje sole. Ci/j programa je odrasle, ki se ponovno ...vk!jucujejo v izobrazevanje, bo!je pripraviti na izobrazevanje, da bodo zato tudi uspesnejsi. Program vkljucuje obnavljanje ali pridobivanje temeljnih spretnosti, povezanih s pismenostjo, socialne spretnosti, spoznavanje ucnih metod in nacel vseživjenjskega ucenja. Zacetni uspeh je kljucnega pomena za motivacijo manj izobrazenih, ki se vkljucujejo v izobrazevanje, saj ima velika večina med njimi za seboj neugodne izkusnje s solanjem. Pricakujemo, da bodo izvajalci programa Most do izobrazbe ob večji prepoznavnosti izobrazevalnih ciljev in vsebin laže prišli do udelezencev, da bo program za udelezence zares privlacen in jim bo resnicno pomenil most v boljso prihodnost.
Knjiga predstavlja uvod v nevrolingvistično programiranje (NLP), ki ga avtorja knjige Joseph O'Connor in John Seymour imenujeta umetnost in znanost o osebni odličnosti. Izšla je pri založbi Sledi.
Pismenost na delovnem mestu Ivančič, Angela
AS. Andragoška spoznanja,
12/2004, Letnik:
10, Številka:
3
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Pismenost na delovnem mestu postaja vse aktualnejsa taka zaradi zahtev, ki jih pred zaposlene postavlja informacijska tehnologija, kakor tudi zaradi novih pristopov k upravljanju delovnega mesta. ...Pojem pismenosti ne vkljucuje več samo branja in pisanja, ampak tudi t. i. nove temeljne spretnosti in kljucne kompetence, ki delavcem omogocajo, da sami upravljajo svoje delo in prevzemajo odgovornost za izboljsevanje produktivnosti ter doseganje organizacijkih ciljev. Zaradi velikega pomena, ki ga obdobje hiperkonkurence pripisuje podatkovno utemeljenemu odlocanju, je raba spretnosti pismenosti pomaknjena tudi v sredisce upravljanja novega delovnega mesta. Pri tem pa kritiki opozarjajo na evidenco, ki kaze, da se tudi ob sodobnih modelih upravljanja v organizacijah se vedno ohranjajo odnosi kontrole in omejene avtonomije delavcev. V takSnem kontekstu imajo lahko celo enostavne aktivnosti pisanja in branja razsirjene implikacije za delavce, kajti njihove pisane besede postajajo 'podatki' v procesu.
Doprinos obrađuje mogućnosti upotrebe računala kao pomagala u nastavi Tehnike i tehnologije. Kada su u pitanju računalne strategije koje dolaze u obzir u Tehnici i tehnologiji, naglašavamo da je ...računalo bitno nastavno pomagalo, ali ono nipošto nije jedini medij za ostvarenje ciljeva. Prikazujemo uključivanje računala u obrazovni proces, gdje ono, uz druga nastavna sredstva, omogućuje učenicima stjecanje novih znanja, spretnosti i navika, u suradnji s učiteljem. Istraživanje je pokazalo da višekratna upotreba računalnih strategija može značajno utjecati na odgojno-obrazovni proces, a ni u kojem slučaju neće iskorijeniti praktični rad i eksperimentiranje, koji i dalje moraju biti temelji nastave Tehnike i tehnologije.
PDF
