Avtorica predstavi raziskavo, ki jo je opravila v izobraževanju starih starsev za prepoznavanje in razumevanje potreb in custev vnukov. Avtorica trdi, da custveni zarisi iz otrostva vplivajo na ...življenjski scenarij osebe in na vzpostavljanje ali nezmožnost vzpostavljanja funkcionalnih vezi v skupnosti. Njeno spoznanje je, da je izobraževanje za prepoznavanje otrokovih potreb bistvenega pomena. Otrokove potrebe in custva so tako temeljna vsebina v izobraževanju starih starsev. Ti potrebujejo kognitivna spoznanja pa tudi doživljajsko izkustveno ucenje, ki jih lahko spremeni v odnosu do vnukov. Taksno ucenje je mogoce v izobraževalnih oblikah, ki vzpodbujajo vzajemno ucenje.
Članek predstavlja raziskavo, narejeno leta 2001/2002, v katero je bilo zajetih 30 nosečnic v drugi polovici nosečnosti, ki so obiskovale Šolo za starše – tečaj priprave na porod v Zdravstvenem domu ...Ljubljana, enota Vič-Rudnik. Cilji raziskave so bili, ugotoviti katere nosečnice obiskujejo tečaj, ali so o organizaciji tečaja primerno obveščene, motiv za udeležbo na tečaju, s kakšnim znanjem prihajajo na tečaj, koliko znanja pridobijo na tečaju ter njihovo mnenje in zadovoljstvo s tečajem. Rezultati raziskave so pokazali, da so udeleženke večinoma prvorodke s srednješolsko izobrazbo, o organizaciji tečaja so primerno obveščene, glavni motiv za udeležbo je pridobitev znanja, ki je pred pričetkom tečaja pri večini udeleženk nezadovoljivo. Na tečaju pa večina udeleženk pridobi dovolj znanja in izraža zadovoljstvo s programom in vsebinami. V sklepu so nakazane možnosti za še boljši in zanimivejši program Šole za starše.
Avtorji obravnavajo sožitje staršev, otrok in srednjih medicinskih sester ter zdravstvenih tehnikov iz obeh zornih kotov: starševskega in sestrskega. V obeh pogledih so ugotovili pomembne razlike ...glede na časovno neomejenost obiskov in vplivu prisotnosti staršev na hitrejše okrevanje. Avtorji so analizirali tudi pogled staršev na delo srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter obratno ter vključevanje staršev v nego bolnega otroka. Posebej analizirajo prihranek časa, ki ga ob negi otroka s strani staršev prihranijo srednje medicinske sestre in zdravstveni tehniki.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vošnjakova starša.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 ...Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- V otroštvu sem čas počitnic preživela pri babici Rotiji in starem atu Jožefu v Bodrežu pri Grobelnem. Nepozabno je druženje s ...sestrično Dorico Cvikl (z rutico) in njenim bratcem, torej mojim bratrancem, Slavkom. To je bil čas sproščene igre, v glavnem brez igrač; družbo so nam predvsem delale domače živali: mucki, kužki, pujski …Ko je Dorica je pred leti praznovala abrahama, sem jo prijetno presenetila s to fotografijo, saj ni vedela zanjo. Ni kaj, kot bi mignil, je minil čas, od takrat, ko smo bili mali otročiči in do sedaj, ko smo mladi upokojenci. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Ana (roj. Skarlovnik) in Ignac sta bila predana starša trem otrokom: Milanu, Mileni in Marjanu, mojemu možu. Prva dva otroka, Milan ...in Milena, sta bila rojena pred 2. svetovno vojno, najmlajši Marjan pa ju je »presenetil« leta 1949. Na svet so drug za drugim prihajali na vsakih deset let in tako je Marjan imel kar dvajset let starejšega brata, ki pa je žal že štirinajst let med pokojnimi.Bili so skromna družina, a niso bili nikoli lačni in otroci tudi ne prikrajšani za ljubezen staršev. Mama Ana je bila doma in skrbela za družino. Ata Ignac je bil v službi in finančno skrbel za družino.Bil je “gospod šofer“ v Tovarni EMO, katere lastnik je bil gospod Westen. Nato je imel čast biti „gospod šofer“ še pri gospodu Ulmanu, lastniku tovarne opeke, “cigla” na Hudinji na t. i. „Ciguncah“, na mestu, kjer je sedaj športna dvorana Arena Petrol.Ko je bil moj mož še »mali« Marjanček, je smel v času šolskih počitnic večkrat z njim na vožnjo po okolici Celja. Ko pa je po Savinjski dolini zadišalo po zelen zlatu, pa je z mamo Ano hodil obirat hmelj. Z zasluženim denarjem si je kupil šolske potrebščine za novo šolsko leto, nekaj malega pa je ostalo še za kakšno oblačilo. Mama Ana mu je večkrat radodarno prispevala svoj obrani hmelj v njegovo posodo in mu s tem pomagala k boljšemu zaslužku, katerega je bil po opravljenem obiranju zelo vesel.Ko sem kot »ta mlada« prišla v družino Škoflekov, sta me oba kot ženo njunega sina zelo lepo sprejela in je bilo med nami ves čas izredno lepo spoštovanje. Tast, ati in dedi Ignac je umrl leta 1982, tašča, mami in babica Ana pa leta 1989 in na oba bo v vseh nas zavedno ostal lep spomin. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
