IntroductionThis study aimed to assess the prevalence of edentulism and tooth loss in the Slovenian elderly population, along with the associated risk factors, and investigate the association between ...systemic and oral health.MethodsThe study included 445 individuals aged 65 or older (average age: 79.7±8.9 years). Data on preserved teeth, dental history, chronic diseases, and medications were collected through clinical examinations. Height and weight were recorded in order to calculate body mass index (BMI), and the education level was also collected. Chronic systemic diseases and medications were categorized. Statistical analysis was conducted using linear regression and nonparametric tests.ResultsParticipants had an average of 4.7±7.7 teeth, with no significant gender differences. Higher age (β=-0.185, p<0.001) and lower education level (p<0.001) were associated with fewer teeth, while higher BMI showed no correlation (β=-0.085, p=0.325). Diabetes mellitus (p=0.031), cardiovascular diseases (p=0.025), and thyroid diseases (p=0.043) were inversely related to retained teeth. This inverse relationship also applied to individuals who recovered from malignancies, not including head and neck malignancies (p=0.019). No significant relationship was found between osteoporosis and the number of teeth (p=0.573). Notably, antidiabetic drug use was inversely related to the number of teeth (p=0.004), while analgesics showed a positive relationship (p=0.022).ConclusionsThis study highlights the association between specific sociodemographic factors, chronic diseases, and retained teeth among elderly individuals in Slovenia. High edentulism rates among the elderly emphasize the need for enhanced preventive measures and risk factor management, particularly for high-risk groups like the elderly.
Uvod: Starizem izhaja iz predsodkov in stereotipov o lastnostih, ki jih na podlagi kronološke starosti pripisujemo starostnikom. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali starostniki v kliničnem okolju ...doživljajo starizem in v kolikšni meri jih le-ta prizadene. Metode: Opisna kvantitativna raziskava je bila izvedena v zdravstveni ustanovi na priložnostnem vzorcu 132 starostnikov, starih od 65 do 90 let. Uporabljen je bil na podlagi pregleda literature zasnovan vprašalnik z 11 vprašanji zaprtega tipa. Prisotnost starizma in stopnja prizadetosti je bila merjena s tristopenjsko številsko lestvico. Za opis vzorca in sistematičen prikaz odgovorov na raziskovalna vprašanja je bila uporabljena deskriptivna univariatna in bivariatna (hi-kvadrat test za neodvisne vzorce) analiza. Rezultati: Skupno je bilo zaznanih 319 diskriminatornih dogodkov. Od 132 anketiranih je najmanj en diskriminatorni dogodek doživelo 91 (69,0 %) starostnikov. Med slednjimi se je 40 (44,0 %) starostnikov počutilo vsaj enkrat prizadeto in 23 (25,2 %) vsaj enkrat zelo prizadeto. Pri zaznavanju prizadetosti statistično pomembne razlike med skupinami glede na spol (χ2 = 13,554, p = 0,825), izobrazbo (χ2 = 20,807, p = 0,409) in starost (χ2 =19,328, p = 0,501) nismo ugotovili. Diskusija in zaključek: Raziskava potrdi prisotnost starizma v kliničnem okolju. Ker ima starizem negativen vpliv na odnos do starostnika in kakovost njegove oskrbe, je profesionalno komunikacijo s starostniki treba uvesti v izobraževanje vseh profilov zdravstvenih delavcev.
Vse več je dokazov, da imajo stari bolniki z rakom dobrobit od specifičnega onkološkega zdravljenja. Kljub temu so pogosto premalo zdravljeni, kar ima za posledico slabši izid bolezni. Ob tem je ...zaskrbljujoče tudi to, da je veliko starostnikov ob diagnozi relativno dobrega zdravja in imajo po predvidevanjih pred sabo še več let življenja. Kronološka starost, ki je pogosto podlaga za odločitev o vrsti in intenzivnosti zdravljenja, se je izkazala kot nezadosten in zavajajoč podatek. Starostniki v dobrem stanju zmogljivosti prenašajo obsevanje enako dobro kot mlajši bolniki in imajo primerljiv odgovor bolezni na zdravljenje Vlogo pri odločitvi imajo tudi napačna presoja pričakovanega življenja bolnika, dvom v terapevtsko učinkovitost in strah zaradi toksičnosti zdravljenja. Priporoča se celovita geriatrična ocena starejših bolnikov, ki bi onkologom pomagala pri razmisleku o primernosti napotitve na radikalno ali paliativno onkološko zdravljenje.
Uvod: Skrb za zadostno hidracijo starostnikov je pogosto izražena, vendar v praksi velikokrat pozabljena. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stanje hidracije pri starostnikih, starejših od 65 let, ki ...živijo v socialnovarstvenih institucijah v Mariboru in okolici.
Metode: V retrospektivni raziskavi smo ugotavljali vrednosti označevalcev dehidracije pri 107 starostnikih, starejših od 65 let. Med njimi je bilo 70 (65 %) žensk, povprečne starosti 84,1 let, in 37 (35 %) moških, povprečne starosti 80,4 let. Vzorec je zajemal starostnike, napotene v ambulanto za Internistično nujno pomoč Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v obdobju od 1. 11. 2013 do 24. 1. 2014. Analizirali smo laboratorijske rezultate, zbrane v medicinsko-informacijskem sistemu. Kriterije dehidracije so predstavljali: natrij v serumu nad 145 mmol/L, sečnina nad 20 mg/ml oz. razmerje sečnina/kreatinin nad 20 : 1.
Rezultati: Raziskava je potrdila prisotnost povišanih vrednosti označevalcev dehidracije pri 73,8 % obravnavanih starostnikov. En kriterij dehidracije je dosegalo 35 starostnikov, dva kriterija 39 in tri kriterije 5 starostnikov.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da povišane vrednosti označevalcev dehidracije ne dajo zanesljivega odgovora o stanju hidracije starostnikov, saj se le-ta lahko glede na uporabljene kriterije preceni ali podceni. Za boljšo oceno hidracije je v nadaljnjih raziskavah potrebno uporabiti natančnejše označevalce v kombinaciji s starostnikovimi kliničnimi znaki in anamnestičnimi podatki.
Abstract Introduction Arterial hypertension (AH) and type 2 diabetes (T2D) represent a significant burden for the public health system, with an exceptionally high prevalence in patients aged ≥65 ...years. This study aims to test the acceptability, clinical effectiveness, and cost-effectiveness of telemonitoring in elderly patients with AH and T2D at the primary care level. Methods A m ulti-centre, prospective, randomized, controlled t rial w ill be conducted. Patients a ged ≥ 65 y ears with AH and T2D will be randomized in a 1:1 proportion to a mHealth intervention or standard care group. Patients in the intervention group will measure their blood pressure (BP) twice weekly and blood glucose (BG) once monthly. The readings will be synchronously transmitted via a mobile application to the telemonitoring platform, where they will be reviewed by a general practitioner who will indicate changes in measurement regimen or carry out a teleconsultation. The primary endpoint will be a change in systolic BP (SBP) and glycated haemoglobin (HbA1c) relative to standard care up to 12 months after inclusion. Secondary endpoints will be a change in other observed clinical variables, quality-of-life indexes, and costs. Expected results Telemonitoring will be an acceptable method of care associated with significant reductions in SBP and HbA1c levels and an increase in quality-of-life indexes in the intervention group. However, the cost-effectiveness threshold (incremental cost-effectiveness ratio below €25,000/quality-adjusted life year) might not be reached. Conclusion This study will provide new evidence for scaling up telemonitoring network at the primary care level and modifying telemonitoring protocols to achieve the best clinical and cost-effective outcomes.
The increase in the elderly population is causing changes and challenges that demand a comprehensive public health response. A specific characteristic of the elderly is their frailty. Today's ...problems with identifying levels of frailty are being resolved by numerous tools in the form of frailty assessment scales. This systematic review establishes which frailty assessment scales for the elderly are being used and what their applicability in primary care is like in Slovenia and around the world.
Documents published after 2010 were searched for in the PubMed database using keywords and other specific criteria.
A total of 177 search hits were obtained based on various search strings. The final analysis included 28 articles, of which three were systematic literature reviews. These three covered quantitative studies, mainly consisting of observational cross-sectional surveys or cohort studies. Three other studies featured non-systematic literature reviews. Quantitative studies (mainly cross-sectional surveys or cohort studies) prevailed among the remaining 22 articles. One study had a qualitative design (Delphi method). The main outcome measures observed by all studies were frailty assessment scales for the elderly, the majority of which were evaluated on a sample of the elderly.
None of the assessment scales examined are used as the gold standard for primary care. A variety of tools are being used in clinical practice to assess frailty in elderly patients, highlighting the need for standardization and guidelines. This requires evaluating the current assessment scales in terms of validity and reliability, and suitably improving them.
Anticholinergic burden in older adults has been correlated with cognitive decline, delirium, dizziness and confusion, falls and hospitalisations. Nevertheless, anticholinergic-acting medications ...remain commonly prescribed in up to a third of older adults in primary care population. Our aim was to study the anticholinergic burden in older adults in Slovenian ambulatory setting and explore the most commonly involved medications which could be avoided by the physicians.
A cross-sectional study was conducted in 30 general practices in Slovenia as part of a larger trial. Data on prescribed medications were collected for randomly chosen adults of over 65 years of age visiting general practice, who were taking at least one regularly prescribed medication. Anticholinergic burden was calculated using Duran's scale and Drug Burden Index.
Altogether, 622 patients were included, 356 (57.2%) female, average age of 77.2 (±6.2), with an average of 5.6 medications. At least one anticholinergic medication was present in 78 (12.5 %) patients. More than half (N=41, 52.6%) of anticholinergic prescriptions were psychotropic medications. Most common individual medications were diazepam (N=10, 1.6%), quetiapine (N=9, 1.4%) and ranitidine (N=8, 1.3%).
Though the prevalence of anticholinergic medications was low compared to international research, the most commonly registered anticholinergic prescriptions were medications that should be avoided according to guidelines of elderly prescriptions. It would be probably clinically feasible to further decrease the anticholinergic burden of older adults in Slovenian primary care setting by avoiding or replacing these medications with safer alternatives.
Populacija starejših ljudi se veča, zato se povečuje tudi število bolnic z rakom dojke, ki so starejše od 80 let. Žal ni enotnega mnenja oziroma strokovnih priporočil o tem, kako zdraviti starejše ...bolnice z rakom dojk. Namen naše retrospektivneštudije je bil ugotoviti, kako kirurško zdravimo raka dojk pri bolnicah, starih 80 let ali več in kakšno je njihovo preživetje.Pregledali smo popise bolezni 154 bolnic z začetnim rakom dojke (povprečna starost 83 let; razpon od 80 do 90 let), ki so bile na Onkološkem inštitutu Ljubljana operirane vobdobju od leta 2000 do leta 2008 in so bile ob operaciji stare 80 let ali več. Zbrali smo podatke o obsegu bolezni, patomorfoloških značilnostih tumorja, načinu zdravljenja,obsegu operacije dojke in pazdušnih bezgavk, ponovitvi bolezni, vzroku smrti, dolžini preživetja in dolžini preživetjaglede raka dojk. Z univariatno in mutivariatno analizo smo ugotavljali povezavo med prognostičnimi dejavniki, vrsto zdravljenja in preživetjem glede raka dojk. Rak dojke je bilomejen na dojko v 28 %, v 47% so bili prisotni regionalni zasevki, obseg bolezni pa ni bil znan v 25 %. Tumorski stadij pT1/pT2 je imelo 75 % bolnic, pT3/pT4 pa je imelo 25 %bolnic. Kirurško zdravljenje je obsegalo: kvadrantektomijov 27 %, mastektomijo v 73 %, izpraznitev pazduhe v 57 %,biopsijo varovalne bezgavke v 18 %, brez posega v pazduho pa je bilo 25 % bolnic. Adjuvantno hormonsko zdravljenje je imelo 88 % bolnic (tamoxifen 53, aromatazni inhibitor 45,kombinacija obeh 37 bolnic), zdravljenje s citostatiki je imelo1,3 % bolnic, obsevanih pa je bilo 16 % bolnic. Ponovitev bolezni smo dokazali v 23 %, v času sledenja od 0,1 do 11 let(mediana 4,45 leta). Lokalno ponovitev bolezni smo dokazali v 10 %, reginalno v 6 % in oddaljene zasevke v 23 %. Petletno preživetje glede raka dojk je bilo pri lokalno omejenem raku 90 %, pri regionalno razširjenem pa 62 %. Ena od bolnicje umrla prvi dan po operativnem posegu zaradi srčnega infarkta. Zaradi raka dojk je umrlo 19 % bolnic, zaradi drugih vzrokov pa 12 % bolnic. Univariatna analiza je pokazala, da so bili z dolžino preživetja zaradi raka dojk povezani naslednji dejavniki: zdravljenje s hormoni pred operacijo, patološki Tstadij, patološki N stadij, operacija dojke, odstranitev vsehpazdušnih bezgavk, operacija bezgavk, estrogenski receptorji,stopnja diferenciacije tumorja, radikalnost kirurškega posega in kirurško zdravljenje v skladu s smernicami. Z multivariatnostatistično analizo smo ugotovili, da so bili patološki T stadij, patološki N stadij in estrogenski receptorji neodvisni prognostični dejavniki za dolžino preživetja zaradi raka dojk. Rezultati naše multivariatne analize kažejo, da so kirurgi ustrezno prilagodili obseg operativnega zdravljenja stadiju bolezni in splošnemu stanju bolnice. Kratko preživetje glede raka dojk je pokazatelj tega, da je rak dojke z zasevki v pazdušnih bezgavkah pri bolnicah, starih 80 let ali več, lahko agresivna bolezen. ; slv - slovenski
Uvod: Stopnja zadovoljstva uporabnikov zdravstvene nege na domu služi kot pokazatelj subjektivne ocene kakovosti njihove obravnave. Namen članka je prikazati raven zadovoljstva uporabnikov ...zdravstvene nege na domu. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop. Podatki so bili zbrani z anketiranjem 186 uporabnikov zdravstvene nege na domu v Republiki Hrvaški v občini Osijek z okolico. Instrument raziskave je bil strukturirani vprašalnik, oblikovan za potrebe raziskave. Statistična analiza podatkov je bila opravljena s pomočjo programa SPSS za Windows različica 9.0. Rezultati: Med uporabniki je bilo najbolj izpostavljeno zadovoljstvo s spoštovanjem diskretnosti in zasebnosti pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege (133 oz. 72,0 % uporabnikov), zadovoljstvo z ljubeznivostjo medicinskih sester in profesionalnim izvajanjem aktivnosti zdravstvene nege (131 oz. 70,0 % uporabnikov). S časom, ki jim je odmerjen za pogovor z medicinsko sestro, je bilo nezadovoljnih 40 (21,5 %) uporabnikov. Diskusija in zaključek: Izsledki raziskave pokažejo, da so anketiranci z aktivnostmi zdravstvene nege na domu v večini popolnoma zadovoljni, kar lahko kaže na dobro opravljeno delo medicinskih sester ali na bojazen uporabnikov, da bi v primeru izkazovanja nezadovoljstva bila njihova obravnava prekinjena. Najmanj zadovoljni so tisti uporabniki, ki jih medicinska sestra obišče samo dvakrat na teden, opravi zgolj s strani zdravnika predpisano negovalno aktivnost, za pogovor pa ji ne ostane časa, ker je slednji natančno odmerjen. Rezultati raziskave lahko služijo za načrtovanje in reorganizacijo zdravstvene nege na domu ter kot izhodišče novih raziskav.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Izobraževanje odraslih oziroma tretja univerza; starejši s slikami, roka barva s tempera barvi, slike, izjava ...Nataša Ribič - akademska slikarka, izjava Pavle Kegel - slikarska sekcija, slike, starejši pri pouku, izjava Gertruda Kostanjšek - profesorica za nemški jezik, izjava Franci Gubar - sekcija za nemški jezik, izjava Angelca Žiberna - sekcija za nemški jezik, pouk nemščine - učiteljica govori nemške besede, izjava Alijana Šantelj - andragoginja, izjava Rozalija Žbontar - sekcija za nemški jezik, odrasli v nemščini pojejo Happy Birthday.
Adult education, presenting seniors activities like painting with tempera, paintings; statement by Nataša Ribič - academic painter, Pavle Kegel - painting department, paintings, seniors at class; a statement by Gertruda Kostanjšek - professor of the German language, Franci Gubar - department for the German language, a statement by Angelca Žiberna - Section of the German language, German language courses - teacher speak and articulates German words, a statement by Alijana Šantelj - pedagogue for adult education and by Rozalija Žbontar department of the German language.- Information:- Adult education - third university.- Original language summary:
Izobraževanje za odrasle – tretja univerza.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
