Članek obravnava poglavitne izzive v zvezi z odpornostjo proti podnebnim spremembam z vidika stavbnega sektorja, kot so sheme prilagajanja podnebnim spremembam, energetska učinkovitost in ukrepi za ...blaženje teh sprememb. Izzivi so ovrednoteni glede na najnovejše stanje razvoja področja, raziskovalni interes in regulativna vprašanja, pri čemer se pri pregledu znanstvene literature presoja napredek in opredeljujejo raziskovalne vrzeli. Pregled literature nakazuje, da se odpornost proti podnebnim spremembam večinoma nanaša na večje sisteme, na ravni stavb pa se to področje šele razvija. Eden od glavnih ugotovljenih izzivov je pomanjkljiv institucionalni odziv. V številnih objavah je mogoče zaznati, da sta nujna prilagoditev politik in razvoj zakonodaje, ki ju včasih zavirajo negotova predvidevanja o podnebnih spremembah. Zakonodaja EU trenutno delno pokriva področji učinkovite rabe virov in podnebnih sprememb v stavbnem sektorju, nacionalna zakonodaja pa pri tem nekoliko zaostaja. Takšne razmere lahko zmanjšajo konkurenčnost nacionalnega stavbnega sektorja, kar lahko povzroči zaostajanje za opredeljenimi trajnostnimi cilji. S finančnega vidika so manjše kratkoročne investicije dražje, saj odlašanje s posegi v temeljito trajnostno prenovo stavb povzroča večja tveganja. Pristojni organi se trenutno odločajo med hitrimi in zapoznelimi ukrepi, uravnoteženjem stroškov zgodnjega ukrepanja in vzajemnimi stroški zamud.
Članek opisuje stanovanjske trende v Češki republiki. Določajo jih družbene, gospodarske, tehnične in kulturne spremembe, ki v zadnjih dveh desetletjih potekajo v srednji Evropi, in so hkrati ...pozitivni in negativni. Pozitivna trenda sta dvig količine ter kakovosti stanovanjskega prostora in raznolikost arhitekturnih rešitev za posamezne naročnike. Negativni trend pa je širitev urbanega prostora, ki skupaj s čedalje več avtomobili uničuje naravo ter prostor in manjša vrednost zemljišč. Razvoj je neizogiben, zato se je treba načrtovanja pokrivanja stanovanjskih potreb lotiti razumno in multidisciplinarno ter razumeti potrebe človeka in narave.
Extended description:
Ljubljana: podiranje stavb, skladišč med Titovo in Miklošičevo ulico, ruševine, bager nalaga gradbeni material na tovornjak.
Še nekaj takšnih dni, kot sta bila včerajšnji in ...današnji, pa ne bo več kazila središča Ljubljane temna lisa skladišč med Titovo in Miklošičevo cesto. Dela bodo dokončali do roka – do 1. maja. Z zanimanjem in odobravanjem so opazovali mimoidoči, ko so padali oguljeni zidovi starih in zanemarjenih zgradb ter v mislih že videli nebotičnike novega mestnega središča.
Extended description:
Ljubljana: podiranje stavb, skladišč med Titovo in Miklošičevo ulico, ruševine, bager nalaga gradbeni material na tovornjak.
Še nekaj takšnih dni, kot sta bila včerajšnji in današnji, pa ne bo več kazila središča Ljubljane temna lisa skladišč med Titovo in Miklošičevo cesto. Dela bodo dokončali do roka – do 1. maja. Z zanimanjem in odobravanjem so opazovali mimoidoči, ko so padali oguljeni zidovi starih in zanemarjenih zgradb ter v mislih že videli nebotičnike novega mestnega središča.
Ljubljana: An urban redevelopment of the city centre.
Original language summary:
Ljubljana - urbanistična preureditev središča mesta.
Extended description:
Nebotičnik, parlament, Tromostovje, Mestni trg, Robbov vodnjak, trgovine, promet, deček in pes raziskujeta ulice, smetnjaki, čistilci oken, Ljubljanica, Šuštarski most, Breg, ...Bife Pri vitezu, pijanček, ribja restavracija Operna klet.
Če govorimo o Ljubljani, pravimo: bela Ljubljana in pri tem mislimo na mesto v jutranjih urah, mislimo na prvo sonce, ki posveti na široke bele ploskve modernih stavb ter smejoče se obraze favnov na fasadah starega mesta, na blesteče čiste šipe naših oken, na ljudi, ki hite po svojih poslih, na dekleta v šumečih belih krilih, na množico avtomobilov in na klice prodajalcev časopisov.
Tole je na primer Tam, čisto običajno pasje ime. V temle mestu živi že od kar pomni in ima redne ter poslovne navade. Toda, če človek pomisli, da si takole enkrat na leto vsak uradnik privošči dan, ko je prepričan, da je pravzaprav pesnik in da je rojen za nekaj boljšega, si tudi takle reden posloven pes lahko izmisli majhen izlet brez nadzorstva, poetično potovanje v Arkadijo skrivnostnih mestnih vež, od koder prihajajo tuji psi in sovražne mačke.
In potem ti čudni pločevinasti stolpi! Če bi bil Tam izobražen kot ni, in če bi znal brati kot ne zna, bi vedel, da so to trdnjave ljubljanske Snage, njeni obrambni stolpi. Sčasoma si človek na takemle pohodu pridobi življenjskih izkušenj, ugotovi, da se v teh stolpih skriva tisoč drobnih zanimivosti, da so to neke vrste restorani za ekstravagantne pse, mačke in druge bolj ali manj domače živali. Saj je res, Ljubljana je zabavno mesto, tale ženska na primer, ampak Tam ne pozna manir. Sploh je pa šleva. Že kamnit mož pod balkonom zadostuje, da utihne.
Končno so stara mesta res neke vrste Arkadija, človek jih nikdar do konca ne spozna. So kot človek, ki je prišel do brega reke in se zazrl v daljne zahajajoče sonce.
Kje stoji pa tale človek, Tam? Na pragu novega življenja, rodil se mu je sin ali pa ima žena rojstni dan. Sicer pa pravijo, da je dolga pot brez gostilne, kot življenje brez počitka.
Toda Tam je nežno bitje, ljudje se mu smilijo, pa čeprav imajo včasih težave zaradi svoje lastne nerodnosti. Če bi bil on direktor podjetja Snaga, bi prestavil tele smeti.
Toda v novem delu mesta je komfort v vsakem oziru še večji, v Operni kleti so na vrata dali celo jedilni list, da bi človeka prepričali o veliki izbiri v smeteh v veži.
Tam, ne bodi žalosten, če so tule ljudje le malo pametnejši in so postavili smeti na dvorišče kot je prav in ne v vežo, kar je bolj priročno - za pse namreč. Mesta in tudi Ljubljano, so ljudje vendar sezidali predvsem zase in šele potem za pse.
Extended description:
Nebotičnik, parlament, Tromostovje, Mestni trg, Robbov vodnjak, trgovine, promet, deček in pes raziskujeta ulice, smetnjaki, čistilci oken, Ljubljanica, Šuštarski most, Breg, Bife Pri vitezu, pijanček, ribja restavracija Operna klet.
Če govorimo o Ljubljani, pravimo: bela Ljubljana in pri tem mislimo na mesto v jutranjih urah, mislimo na prvo sonce, ki posveti na široke bele ploskve modernih stavb ter smejoče se obraze favnov na fasadah starega mesta, na blesteče čiste šipe naših oken, na ljudi, ki hite po svojih poslih, na dekleta v šumečih belih krilih, na množico avtomobilov in na klice prodajalcev časopisov.
Tole je na primer Tam, čisto običajno pasje ime. V temle mestu živi že od kar pomni in ima redne ter poslovne navade. Toda, če človek pomisli, da si takole enkrat na leto vsak uradnik privošči dan, ko je prepričan, da je pravzaprav pesnik in da je rojen za nekaj boljšega, si tudi takle reden posloven pes lahko izmisli majhen izlet brez nadzorstva, poetično potovanje v Arkadijo skrivnostnih mestnih vež, od koder prihajajo tuji psi in sovražne mačke.
In potem ti čudni pločevinasti stolpi! Če bi bil Tam izobražen kot ni, in če bi znal brati kot ne zna, bi vedel, da so to trdnjave ljubljanske Snage, njeni obrambni stolpi. Sčasoma si človek na takemle pohodu pridobi življenjskih izkušenj, ugotovi, da se v teh stolpih skriva tisoč drobnih zanimivosti, da so to neke vrste restorani za ekstravagantne pse, mačke in druge bolj ali manj domače živali. Saj je res, Ljubljana je zabavno mesto, tale ženska na primer, ampak Tam ne pozna manir. Sploh je pa šleva. Že kamnit mož pod balkonom zadostuje, da utihne.
Končno so stara mesta res neke vrste Arkadija, človek jih nikdar do konca ne spozna. So kot človek, ki je prišel do brega reke in se zazrl v daljne zahajajoče sonce.
Kje stoji pa tale človek, Tam? Na pragu novega življenja, rodil se mu je sin ali pa ima žena rojstni dan. Sicer pa pravijo, da je dolga pot brez gostilne, kot življenje brez počitka.
Toda Tam je nežno bitje, ljudje se mu smilijo, pa čeprav imajo včasih težave zaradi svoje lastne nerodnosti. Če bi bil on direktor podjetja Snaga, bi prestavil tele smeti.
Toda v novem delu mesta je komfort v vsakem oziru še večji, v Operni kleti so na vrata dali celo jedilni list, da bi človeka prepričali o veliki izbiri v smeteh v veži.
Tam, ne bodi žalosten, če so tule ljudje le malo pametnejši in so postavili smeti na dvorišče kot je prav in ne v vežo, kar je bolj priročno - za pse namreč. Mesta in tudi Ljubljano, so ljudje vendar sezidali predvsem zase in šele potem za pse.
Ljubljana: Contrasts of Ljubljana, a stroll around the city in the autumn of 1960.
Original language summary:
Ljubljana - ljubljanski kontrasti, izlet po mestu jeseni leta 1960.
Extended description:
Radeče: železni most, tabla iz litega železa, tehnični spomenik iz stare Avstrije, konstrukcija mostu, načet od zoba časa, odločitev za obnovo, izjava Janez ZAHRASTNIK, župan ...Radeč, o pomenu in perspektivi, obnovitvena dela, most čez reko, obnova Starograjske ulice v jedru, cerkev sv. Petra in hiše.
Extended description:
Radeče: železni most, tabla iz litega železa, tehnični spomenik iz stare Avstrije, konstrukcija mostu, načet od zoba časa, odločitev za obnovo, izjava Janez ZAHRASTNIK, župan Radeč, o pomenu in perspektivi, obnovitvena dela, most čez reko, obnova Starograjske ulice v jedru, cerkev sv. Petra in hiše.
Radeče: An iron bridge across the Sava River from the times of the Austro-Hungarian Empire. The bridge back then was the third largest in the monarchy and is still the largest single arch construction in Slovenia.
Original language summary:
Radeče: železni most čez Savo iz časa Avstro-Ogrske. Most je bil takrat tretji največji v monarhiji, še danes pa velja za največjo konstrukcijo z enim samim nosilnim poljem na Slovenskem.
Extended description:
Pestra in zanimiva je zgodovina, ki bi jo lahko pripovedovale ulice starega celjskega mestnega središča in bogato je kulturno zgodovinsko izročilo, ki ga hrani. Zavedajoč se ...neizprosnega zoba časa, ki neusmiljeno načenja stoletna pročelja, so se v Celju pred kakimi štirimi leti lotili zahtevne in obsežne prenove. Motiv je bil seveda, reševati pred uničenjem in pozabo del mestne zgodovine. Hkrati s tem pa je v Celju, ki mu sicer industrija odmerja razvoj, pa tudi podobo, turizem pa ustvarja le neznaten delež družbenega proizvoda, prevladalo tudi spoznanje, da nikakor ni vseeno, kako izgleda mesto; še posebej, ker gre za regijsko središče z močnim turističnim zaledjem, predvsem zdraviliških krajev. In gostje iz njih slej ko prej vendarle zaidejo tudi v Celje.
Preveč bi bilo naštevati vse obnovljene fasade, na novo pridobljena stanovanja in podstrehe z mladimi stanovalci, ki bodo staremu mestu vrnili življenje, pa novo podobo tlakovanih ulic. Prizadevanja za lepše mesto se pravzaprav kažejo na vsakem koraku in ob tem velja poudariti, da celotno akcijo, katere največji problem so seveda sredstva, uspešno vodi samoupravna stanovanjska skupnost ob veliki podpori in razumevanju občinskega vodstva. Sicer pa za Celje velja tradicija, da je vedno skušalo zavestno oblikovati svojo turistično podobo. Zato ni naključje, da se je svoje čase govorilo o belem mestu in da si je turistično društvo k svojemu naslovu dodalo še olepševalno.
Prenova starega celjskega mestnega jedra še zdaleč ni končana. Veliko je še objektov na katerih bodo potrebni koreniti gradbeni posegi. A velja povedati, da je izoblikovana zdrava in smela osnova za intenziven proces prenove, ki jo v Celju razumejo in obravnavajo kot sestavni del prestrukturiranja občine, saj je vse, kar dela kraj prijeten, lep in urejen, podlaga za kulturno življenje in celotno bivanje. Za vzorno ureditev ter vzdrževanje starega mestnega jedra in parka ob Savinji zato podeljujemo tokratni turistični nagelj Skupščini občine Celje.
Celje: prenova starega mestnega jedra; ulice Celje, mestno središče, (malo snega), obnovljene fasade, grad, tlakovane ulice, panorama Celje.
Extended description:
Pestra in zanimiva je zgodovina, ki bi jo lahko pripovedovale ulice starega celjskega mestnega središča in bogato je kulturno zgodovinsko izročilo, ki ga hrani. Zavedajoč se neizprosnega zoba časa, ki neusmiljeno načenja stoletna pročelja, so se v Celju pred kakimi štirimi leti lotili zahtevne in obsežne prenove. Motiv je bil seveda, reševati pred uničenjem in pozabo del mestne zgodovine. Hkrati s tem pa je v Celju, ki mu sicer industrija odmerja razvoj, pa tudi podobo, turizem pa ustvarja le neznaten delež družbenega proizvoda, prevladalo tudi spoznanje, da nikakor ni vseeno, kako izgleda mesto; še posebej, ker gre za regijsko središče z močnim turističnim zaledjem, predvsem zdraviliških krajev. In gostje iz njih slej ko prej vendarle zaidejo tudi v Celje.
Preveč bi bilo naštevati vse obnovljene fasade, na novo pridobljena stanovanja in podstrehe z mladimi stanovalci, ki bodo staremu mestu vrnili življenje, pa novo podobo tlakovanih ulic. Prizadevanja za lepše mesto se pravzaprav kažejo na vsakem koraku in ob tem velja poudariti, da celotno akcijo, katere največji problem so seveda sredstva, uspešno vodi samoupravna stanovanjska skupnost ob veliki podpori in razumevanju občinskega vodstva. Sicer pa za Celje velja tradicija, da je vedno skušalo zavestno oblikovati svojo turistično podobo. Zato ni naključje, da se je svoje čase govorilo o belem mestu in da si je turistično društvo k svojemu naslovu dodalo še olepševalno.
Prenova starega celjskega mestnega jedra še zdaleč ni končana. Veliko je še objektov na katerih bodo potrebni koreniti gradbeni posegi. A velja povedati, da je izoblikovana zdrava in smela osnova za intenziven proces prenove, ki jo v Celju razumejo in obravnavajo kot sestavni del prestrukturiranja občine, saj je vse, kar dela kraj prijeten, lep in urejen, podlaga za kulturno življenje in celotno bivanje. Za vzorno ureditev ter vzdrževanje starega mestnega jedra in parka ob Savinji zato podeljujemo tokratni turistični nagelj Skupščini občine Celje.
Celje: prenova starega mestnega jedra; ulice Celje, mestno središče, (malo snega), obnovljene fasade, grad, tlakovane ulice, panorama Celje.
Celje: The renovation of the old city centre.
Original language summary:
Celje: prenova starega mestnega jedra.
PDF
