Penelitian ini bertujuan untuk menganalisis relevansi stenografi sebagai mata kuliah Program Studi D3 Sekretari dan Pendidikan Administrasi Perkantoran. Penelitian deskriptif, teknik pengambilan ...sampel menggunakan teknik convenience sampling yaitu teknik non probability sampling dimana subyek dipilih karena aksesibilitas nyaman dan kedekatan sehingga memudahkan peneliti dalam mencari partisipan penelitian. Menurut pendapat para responden, saat ini meskipun teknologi semakin maju, stenografi masih dirasakan bermanfaat dalam menunjang kegiatan kantor. Stenografi dapat dijadikan mata kuliah Program Studi D3 Sekretari dan Pendidikan Administrasi Perkantoran dengan memperhatikan faktor tulisan stenografi dibuat lebih sederhana dan mudah dimengerti, serta model pembelajaran yang merangsang ketertarikan belajar stenografi. Berdasarkan analisa di atas maka peneliti merekomendasikan stenografi tetap dijadikan mata kuliah Program Studi D3 Sekretari dan Administrasi Perkantoran, tulisan stenografi dibuat lebih sederhana dan mudah dimengerti.
This research was designed to describe the learning-teaching in processes in Stenography as implemented by the Vocational Secondary Schools of Business and Management (SMK Bisnis dan Manajemen). The ...sample consisted of 14 teachers of Stenography taken purpossively from state and private SMK in Malang. Data were gathered by using an interview guide and observations, and analysed descriptively in persentage measures. It was concluded that in general the components of learning-teaching process in Stenography was good enough. Most pf Stenography teachers have had academic and professional qualification, applied adequate methods of teaching, selected assessment strategies properly, and involved all aspects of Stenography in evaluation processes.
Portrettfoto av John Endresson Maakestad (1864-1920). Maakestad var stortingsstenograf. Han gav ut dei tre forteljingsbøkene: "Ein Faare" (1886), "Blokkur. Fire Skissur" (1888), og "Ugras. Sogur" ...(1888). Fotografen er Helene Ingeberg, Kristiania.
Dette er eit digitalt eksemplar av eit foto frå biletarkivet etter "Norsk Allkunnebok". Fonna Forlag gav ut det nynorske leksikonet "Norsk Allkunnebok" mellom 1948 og 1966. Biletarkivet vart utlånt frå Nasjonalbiblioteket til Nynorsk kultursentrum, og kan kopierast og nyttast av sistnemnde etter avtale frå 2004.
Kjelde:
Norsk Allkunnebok, åttande bandet, kolonne 818
Fotografi Sjöberg, Axel (1865-1936)
1906
Photograph
Odprti dostop
Porträtt i halvfigur, profil, av Tyra Elfström.
Foto: Axel Sjöberg / Malmö Museer
Portrait in a Half Figure, Profile, by Tyra Elfström.
215
212
Porträtt i halvfigur, profil, av Tyra Elfström.
215
212
...Fröken Thyra Elfström /Ystad
Foto: Axel Sjöberg / Malmö Museer
Fotografi Sjöberg, Axel (1865-1936)
1906
Photograph
Odprti dostop
Porträtt i halvfigur av Tyra Elfström.
Foto: Axel Sjöberg / Malmö Museer
Portrait in a Half Figure of Tyra Elfström.
212
215
Porträtt i halvfigur av Tyra Elfström.
212
215
Fröken Thyra Elfström .../Ystad
Foto: Axel Sjöberg / Malmö Museer
Rodil se je v Bukovju pri Frankolovem Tomažu in Marjeti Vezenšek (kdaj so se preimenovali v Bezenške, ni znano), po domače Pintarjevim. Oče je podedoval po svojem očetu lepo posestvo, zato je lahko ...svojim osmim sinovom nudil ustrezno izobrazbo. Tone je bil prvorojenec in s šestimi leti je začel obiskovati ljudsko šolo v Frankolovem. Zaradi bistrosti ga je oče poslal v celjsko nižjo gimnazijo, kjer se je izkazal kot tako nadarjen učenec, da ga je opat Matija Vodušek sprejel na stanovanje in hrano.V petem razredu višje gimnazije se je Anton srečal s stenografijo, ki jo je poučeval profesor Gustav Adolf Lindner. Zavzeto se je ukvarjal tudi z materinščino in objavljal poezijo v Vrtcu, Besedniku in Zori. Ob podpori ravnatelja Premruja je leta 1873 celo ustanovil prvo dijaško društvo Beseda. V zadnjem letniku gimnazije ga je stenografijo poučeval prof. Krušič, ki je dijakom večkrat dejal, kako koristno bi bilo nemško stenografijo prirediti za potrebe slovenskega jezika.Več o Antonu Bezenšku v Biografskem leksikonu celjskega območja in Zasavja.
Eisenbahn und Telegrafie stehen im 19. Jahrhundert für die Beschleunigung und Ausweitung gesellschaftlicher Beziehungen. Wie Wolf-Rüdiger Wagner zeigt, entsprach die im deutschsprachigen Raum übliche ...Kurrentschrift nicht mehr den Anforderungen an schriftliche Kommunikation. Als »Beschleunigungsmittel des Gedankenverkehrs« bot sich die Stenografie an. Ihre Nutzung als Verkehrsschrift setzte jedoch eine Einheitskurzschrift voraus. Zu deren Einführung kam es aber erst 1924 nach langwierigen Verhandlungen auf Druck der Reichsregierung. Anhand von Presseberichten und Archivtexten bietet der Band einen Einblick in die vielschichtigen Beziehungen zwischen gesellschaftlichen, technischen und kulturellen Entwicklungen sowie den Veränderungen im Bereich der Kommunikation.
PDF
