Extended description:
<!--if !mso>
st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
...mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Pavzni znak za kukavico si je zamislil prof. ing. Marij Osana. Kukavica je kmalu postala največja zanimivost nove radijske postaje, ki je začela oddajati l. 1928. Njen avtor Marij Osana se je nad njo silno navduševal in trdil, da takega pavznega znaka nimajo nikjer na svetu. Zato smo v televizijskem arhivu izbrali nekaj zgodb o kukavici in radiu iz knjige Smeh in nasmeh za kamero in mikrofonom.
Nekoč je prof. ing. Marij Osana ves zamišljen korakal po fakultetnem hodniku, držal roke na hrbtu in se med sprehajanjem prav po kukavičje oglašal. Študenti in asistenti so se smejali, ko je profesor polglasno premleval, kako izdelati napravo, ki bo oddajala glasove, podobne kukavičjemu petju. Potem, ko je zavil v laboratorij, je bil pavzni znak v nekaj urah zasnovan. (zapisal inž. Slavoj Jenko)
Po zamisli Marija Osane je umetno kukavico izdelal tehnik Franc Kramar. Sestavljena je bila iz dveh kolutov. Stiki med tema so se preklapljali v ritmu, ki je ponazarjal glas te ptice pevke. Pozneje so pri ljubljanskem preparatorju Herfordu naročili nagačeno pravo kukavico. V glavo, ki jo je bilo mogoče sneti, so ji napeljali elektriko in vstavili žarnici za oči. Te so se ji zasvetile vsakokrat, ko se je oglasila.
Znanega tonskega snemalca Rudija Omoto je ob okupaciji Ljubljane skrbelo, kaj bo s kukavico. Skrivaj jo je odnesel iz radijskih prostorov in njen glas posnel na ploščo. Devetega maj 1945, na dan osvoboditve, je tako lahko znova oznanjala svobodno pomlad. (zapisal Mirko Bogataj)
Pisatelj Fran Milčinski pa se je v reviji Ilustracija takole razpisal o radijski kukavici: »Šepeta se, da ima pri kukavici svoje prste vmes nesrečna politika. Pri nas je vse mogoče in lahko se zgodi, da bo lepega dne kukavica sploh odžagana in na cesti. Taki nakani bi se moral vesoljni kulturni svet najodločneje upreti, kajti je kukavica naša najbolj priljubljena točka, zvezda je našega programa in ponos naroda in se nič ne ve, ali ne pristopajo novi radioabonenti najbolj zaradi nje. Že se širi glas, da ima jako častne ponudbe iz inozemstva, ob znatno višji gaži.«
Po vojni pa je zaokrožila tudi tale šala: Mož, ki je poslušal radio je začuden dejal svoji ženi: »Veš, v partizanih so nam komisarji marsikaj govorili, kako bo po vojni vse drugače: da bomo vsi enaki, da bo dela in kruha za vse, da ne bo davkov in tako naprej. Saj sem še nekaj verjel... Ampak, če bi mi rekli, da bo po vojni tudi kukavica pozimi pela, bi to bilo pa preveč.«
Information:
The electrical part of the radio “cuckoo” for generating whistles on display in the RTV museum. The cuckoo was made by France Kramar in 1928. It was based on Marij Osana’s idea.
Original language summary:
Električni del radijske kukavice za generiranje piskov v muzeju RTV-ja. Radijsko kukavico je po zamisli ing. Marija Osane izdelal l. 1928 France Kramar.
Extended description:
<!--if !mso>
st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
...mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Pavzni znak za kukavico si je zamislil prof. ing. Marij Osana. Kukavica je kmalu postala največja zanimivost nove radijske postaje, ki je začela oddajati l. 1928. Njen avtor Marij Osana se je nad njo silno navduševal in trdil, da takega pavznega znaka nimajo nikjer na svetu. Zato smo v televizijskem arhivu izbrali nekaj zgodb o kukavici in radiu iz knjige Smeh in nasmeh za kamero in mikrofonom.
Nekoč je prof. ing. Marij Osana ves zamišljen korakal po fakultetnem hodniku, držal roke na hrbtu in se med sprehajanjem prav po kukavičje oglašal. Študenti in asistenti so se smejali, ko je profesor polglasno premleval, kako izdelati napravo, ki bo oddajala glasove, podobne kukavičjemu petju. Potem, ko je zavil v laboratorij, je bil pavzni znak v nekaj urah zasnovan. (zapisal inž. Slavoj Jenko)
Po zamisli Marija Osane je umetno kukavico izdelal tehnik Franc Kramar. Sestavljena je bila iz dveh kolutov. Stiki med tema so se preklapljali v ritmu, ki je ponazarjal glas te ptice pevke. Pozneje so pri ljubljanskem preparatorju Herfordu naročili nagačeno pravo kukavico. V glavo, ki jo je bilo mogoče sneti, so ji napeljali elektriko in vstavili žarnici za oči. Te so se ji zasvetile vsakokrat, ko se je oglasila.
Znanega tonskega snemalca Rudija Omoto je ob okupaciji Ljubljane skrbelo, kaj bo s kukavico. Skrivaj jo je odnesel iz radijskih prostorov in njen glas posnel na ploščo. Devetega maj 1945, na dan osvoboditve, je tako lahko znova oznanjala svobodno pomlad. (zapisal Mirko Bogataj)
Pisatelj Fran Milčinski pa se je v reviji Ilustracija takole razpisal o radijski kukavici: »Šepeta se, da ima pri kukavici svoje prste vmes nesrečna politika. Pri nas je vse mogoče in lahko se zgodi, da bo lepega dne kukavica sploh odžagana in na cesti. Taki nakani bi se moral vesoljni kulturni svet najodločneje upreti, kajti je kukavica naša najbolj priljubljena točka, zvezda je našega programa in ponos naroda in se nič ne ve, ali ne pristopajo novi radioabonenti najbolj zaradi nje. Že se širi glas, da ima jako častne ponudbe iz inozemstva, ob znatno višji gaži.«
Po vojni pa je zaokrožila tudi tale šala: Mož, ki je poslušal radio je začuden dejal svoji ženi: »Veš, v partizanih so nam komisarji marsikaj govorili, kako bo po vojni vse drugače: da bomo vsi enaki, da bo dela in kruha za vse, da ne bo davkov in tako naprej. Saj sem še nekaj verjel... Ampak, če bi mi rekli, da bo po vojni tudi kukavica pozimi pela, bi to bilo pa preveč.«
Information:
The mechanism for the radio “cuckoo” on display in the RTV museum. The cuckoo was made by France Kramar in 1928. It was based on Marij Osana’s idea.
Original language summary:
Mehanizem radijske kukavice v muzeju RTV-ja. Radijsko kukavico je po zamisli ing. Marija Osane izdelal l. 1928 France Kramar.
