Nogometni klub Zora Ilirska Bistrica, ki je bil koncu tridesetih let še povsem slovenski z domačim članstvom, se je naslednja leta povsem spremenil. V kraju zgrajene številne vojašnice so se ...napolnile z italijanskim vojaštvom tudi z mnogimi odličnimi italijanskimi nogometaši.Staro nogometno rivalstvo s sosednjo Klano (sedaj na Hrvaškem) pa je ostalo. Tudi Klana je doživljala poplavo italijanskega vojaštva in se tudi sama močno okrepila z izvrstnimi italijanskimi nogometaši, ki so služili kadrovski rok v tem kraju.Na sliki: Nogometno moštvo Nevoso (Snežnik, IIirska Bistrica) pred tekmo z nogometno vrsto Klane, z delegati fašistične stranke, ki so nadzirali tudi nogometne tekme. Od oseb na sliki prepoznamo le nogometaša Bistričana Draga Ličana (desni z ruto na čelu) in levo Nauta (v sivem suknjiču), politični delegat na tekmi.O izidu tekme govori le kratek zapis na hrbtni strani fotografije: »Izgubili smo 6 : 1«. Ni, da bi se hvalili mar ne?212/vč
Sredi tridesetih let prejšnjega stoletja so se v Ilirski Bistrici zvrstili številni športni dogodki, pomembni na lokalni ravni kot tudi v širšem prostoru! Ilirska Bistrica je bila tako dostikrat tudi ...cilj ali izhodišče kolesarskih dirk med Trstom in Ilirsko Bistrico. Organizatorji teh tekem so bili različni tržaški kolesarski klubi kot Balkan, Olympia… . Kolesarskih tekmovanj so se udeleževali tudi nekateri znani italijanski kolesarji.Na sliki vidimo pripravo na štart kolesarjev pred novo občinsko stavbo v Ilirski Bistrici, ki je bila zgrajena le leto ali dve prej. Pozorni opazovalec bo gotovo opazil na desni strani slike pred prvim kolesarjem, delno zakrit sladoledarski voziček. Posebej sta izstopala dva velika kromirana stožčasta pokrova pod katerimi sta bili posodi s sladoledom in na prednjem delu steklena vitrina v kateri so bili kornet in lončki za sladoled. Njegov lastnik in znani bistriški sladoledar je bil Jože Gertner, ki se je vedno podal tja kjer je bilo dosti ljudi. Sladoledar je prodajal sladoled iz istega vozička tudi še po 2. svetovni vojni. Da je z vozičkom premagal Brinškov klanec med Trnovim in Bistrico je dostikrat poklical tudi mularijo, do smo mu voziček potiskali v reber. Za nagrado smo dobili kepico sladoleda v kornetu. Ko pa se je vračal po klancu navzdol smo mu pomagali voziček zavirati. Nagrada je bila seveda bistveno manjša, dolili smo le prazen kornet. Bili smo ga pa vseeno zelo veseli.
Dne, 19. oktobra 1933 sta se v Ilirski Bistrici znova pomerila stara tekmeca moštvo Klane (sedaj na Hrvaškem) in domače moštvo »Nevoso« iz Ilirske Bistrice. Zasilno nogometno igrišče je bilo med ...sedanjo Gubčevo in Tomšičevo ulico. Nogometno igrišče se je kasneje moralo umakniti, ker so ga uporabili za vojaške potrebe in so na njem zgradili dvoje casarmet vojaških objektov. Novo igrišče pa so zgradili na Medenovem hribu pod kamnolomom. Igrišče še dan danes imenujejo s starim imenom »Campo spotivo« ali kar »campo«!Igrišče je bilo neutrjeno blatno in neprijazno. Na zadnjo stran slike je Milan Šajn domači nogometaš, ki ga vidimo, kako se pripravlja na strel, pripisal. »Iz nogometne tekme »Clana – Nevoso«, 5 : 2, in še 19. listopad 1933. Bistričani so torej znova izgubili. Le kdaj bodo s Klanjci poravnali stare račune? Na sliki Milan Šajn, (Nevoso) v boju s tekmecem iz Klane. Sliko je ohranila družina Šajn.V tem času so bile vojašnice v Ilirski Bistrici in Klani že polne italijanskega vojaštva, da celo državnih reprezentantov Italije in ni bilo težko sestaviti nogometna moštva. Tako je v eni od tekem nastopal tudi italijanski nogometni prvak Meazza. Vojska je tekme vzpodbujala, da bi lahko iz prve roke videla svoje nogometne ljubljence. Pa tudi rivalstva med vojaškimi enotami ni manjkalo! V ozadju so vidne nove vojašnice italijanske vojske in družinska hiša Pavlovčevih.(vč/347)
PDF