Avtorica v članku analizira primer besedila in njegove uprizoritve, ki ju je navdihnila nenadna smrt v ožji ustvarjalni ekipi njunega avtorja. Kanadsko-libanonski dramatik, režiser in igralec Wajdi ...Mouawad je v solo predstavi Inflammation du verbe vivre (Vnetje glagola živeti), uprizorjeni v pariškem gledališču Théâtre National de la Colline leta 2015, prepletel antično grško literarno in mitološko izročilo z osebno izpovedjo o izgubi prijatelja in sodelavca Roberta Davreuja, vse to pa nadgradil še z družbenokritičnim prikazom razmer v sodobni Grčiji. Predstava je nastala kot predzadnji del cikla uprizoritev sedmih ohranjenih Sofoklejevih tragedij s skupnim naslovom Le dernièr jour de sa vie (Zadnji dan njegovega življenja), ki jih je Mouawad nameraval režirati v Davreujevih novih prevodih. Proces žalovanja ob smrti, ki je zaustavila projekt, je povezal z dokumentiranjem procesa nastajanja besedila, ki ga je v obliki svojevrstne gledališko-cinematične žalostinke tudi režiral in v njej nastopil. Lik Filokteta je spojil z likom Odiseja, toda ne tistega, ki si v Sofoklejevi tragediji prizadeva, da bi mu s spletko izmaknil lok, temveč tistega, ki pri Homerju po zavzetju Troje deset let išče pot domov na Itako in ki v podzemlju obišče senco Tejrezija.
The differences between intrinsic aging and photoaging are reviewed. The various model systems currently employed for the studies of aging and photoaging are discussed. Findings on age associated ...decrements in receptor/ligand mediated signaling as well as changes during cellular senescence in the expression of nuclear transcription factors are described. The role of telomere shortening and oxidative damage in the aging process is explained. At the cellular level, genetic and behavioral differences between aging and photoaging are illustrated with particular emphasis on changes in the structure and function of the tumor suppressor gene pS3. Journal of Investigative Dermatology Symposium Proceedings 3:47-51, 1998
This article discusses the work of three Goa-based Lusophone writers active under the Estado Novo: Alberto de Menezes Rodrigues, Ananta Rau Sar Dessai and Telo de Mascarenhas. By comparing writings ...composed and published either side of the demise of Portuguese colonial rule in 1961, I map the fissiparous literary field of this little-studied period in Goa. I argue that Menezes Rodrigues displays a regime-compliant quietism before going on to indulge in social fantasy and effect a reinvestment in an identity rooted in the local vernacular, Konkani. Sar Dessai comes closest to a publicly subversive postcolonising intervention before adopting a pan-Indian outlook. Mascarenhas, for his part, exhibits the most complete oppositional stance open to Lusophone Goans but also the linguistic and cultural cost of political integration into India. Taken as a whole, compared to other emergent Lusophone cultures, the Portuguese-language literary scene that existed and subsisted in Goa proves eccentric and ambivalent. Keywords: Goan literature; Portuguese India; Alberto de Menezes Rodrigues; Telo de Mascarenhas; Ananta Rau Sar Dessai
Tekst uvodoma osvetli razmerje med telesom in „dušo“, pravzaprav duševnimi pojavi, saj te metafizične entitete ni niti v objektivnem niti v subjektivnem svetu – za razliko od konkretnega, nenehno ...spreminjajočega se toka zavestnih izkušenj (ki so za posameznika nekaj najbolj realnega, čeprav še vedno ne vemo, kako nastanejo in čemu služijo) –, za nameček pa je tudi ni mogoče utemeljiti ali pojasniti z evolucijsko teorijo. Duša (v svoji enoviti in nesmrtni formi), ki jo Bog podari le človeški „kroni stvarstva“, obstaja samo v religiozni perspektivi in torej kot „zgolj“ intersubjektivna, v kolektivni domišljiji in komunikaciji vzpostavljena in ohranjajoča se realnost, ki ima še vedno vse prej kot zanemarljiv vpliv na precejšnje število ljudi, in to ne le vernikov. Dognanja bioloških ved pa čedalje bolj rušijo tudi vero v obstoj svobodne volje in enega samega, nedeljivega in avtentičnega („resničnega“) jaza (sebstva), ki je v optiki liberalnega humanizma ultimativni vir smisla, ekonomskih odločitev ter estetskih, moralnih in političnih sodb. Osrednji del sestavljajo analize dojemanj človeške duševnosti in njihov vpliv na organizacijo družbenega nadzorstva, izvrševanje oblasti in upravičevanje hierarhij, ki so izvorno praviloma vselej namišljene, sčasoma pa postajajo vse bolj empirično otipljive in okostenele: kot zloslutne prerokbe, ki se uresničujejo same – dokler jih „oni in one spodaj“ (dozdevno manjvredni in običajno zapostavljeni, zatirani, izkoriščani, prezirani ali celo osovraženi subjekti) s političnim bojem ne postavijo pod vprašaj, kar se v zgodovini pripeti pomenljivo redko, zelo počasi in ne vedno uspešno. V zvezi s tem je posebna pozornost namenjena razgrnitvi in preučitvi različnih pomenov čustveno močno otovorjene besede „svoboda“. V sklepnem delu steče beseda o duševni motenosti in normalnosti, in sicer predvsem v povezavi z nasilnim vedenjem in različnimi načini soočanja posameznikov z „vse preveč človeškim“ problemom raznovrstnega trpljenja kot (po vsej verjetnosti neodpravljive) tegobe, ki te ne doleti le zaradi te ali one smole, zle usode ali nesrečne konstelacije zvezd in planetov, ampak že zgolj zato, ker si živ, ker si kot subjekt ujet v življenje – v neuspeh lastnega nerojstva – in z njim spete naravne mehanizme, na katere pa se vse prepogosto prilepi še kup družbeno, kulturno in medosebno generiranega gorja. Najbolj na kratko in karikirano rečeno: človeška eksistenca = duševna motnja. Ta težava se dandanes vse bolj „rešuje“ s kupovanjem komercialnih dobrin in storitev, ki obljubljajo doživljanje prijetnih občutkov (in eo ipso srečnost), in z uživanjem zdravil ali (zakonitih in nezakonitih) drog, ki neposredno spreminjajo posameznikov biokemični sistem. To pa ima več kot otipljive kriminogene učinke, saj je večina kriminalnega vedenja posredno ali neposredno povezana s posameznikovo težnjo po sreči (s hrepenenjem po prijetnih občutkih in netoleranco do neprijetnih občutkov).
Growing Unmanned Aerial Vehicle (UAV) market trends and interest in potential uses such as monitoring, visual inspection, object detection, and path planning have shown promising results using ...machine learning techniques. However, UAV adoption faces several challenges in real-life scenarios as lowaccuracy sensors are involved in the identification, tracking, and localization of UAVs. In order to overcome the aforementioned challenges, this paper proposes an intelligent machine learningbased system coupled with computer vision (CV) to detect objects and localize UAVs equipped with just a monocular camera. The experimental results using the Telo DJI drone demonstrate that the proposed methodology can detect, track objects, and localize the drone with high accuracy. The system's ability for automated monitoring in real environments can lend its uses for urban traffic, logistics, and security applications.
The article presents the leading Platonic doctrines of the embodied soul, examining the relation between their Orphic and Pythagorean roots and Plotinus’ correction of the Neo-Pythagorean pessimism ...on the one hand, and Gnostic solutions of the problem on the other. The analysis of certain Gnostic passages clearly shows that, in spite of Plotinus’ anti-Gnostic polemic, some of the ideas proposed by the philosopher as an alternative to his opponents’ pessimism are also present in the Gnostic descriptions of the emanation from the first Principle and the multiplication of the Eons. The article focuses on the passages which, avoiding an ethical valuation of the generation and multiplication process, limit the concept of sin to the human domain, where it belongs in Plotinus’ view as well. Moreover, the article endeavours to throw light on some of the most controversial themes, which were to remain irreconcilable despite a number of tenets shared by both sides.
If the question “What is a gene?” proves to be worth asking it must be able to elicit an answer which both recognizes and address the reasons why the concept of the gene ever seemed to be something ...worth getting excited about in the first place as well analyzing and evaluating the latest develops in the molecular biology of DNA. Each of the preceding papers fails to do one of these and sufferrs the consequences. Where Rolston responds to the apparent failure of molecular biology to make good on the desideratum of the classical gene by veering off into fanciful talk about “cybernetic genes,” Griffiths and Stotz lose themselves in the molecular fine print and forget to ask themselves why “genes” should be of any special interst anyway.