V Sloveniji se je z vstopom v Evropsko unijo pojavila potreba po dvojezičnih in večjezičnih leksikalnih in terminoloških virih, med drugim tudi za francosko-slovenski jezikovni par. Prispevek opisuje ...pristop k izdelavi francosko-slovenskega terminološkega in frazeološkega spletnega slovarja ARTES. Pojasnjeni bodo zasnova in zgradba slovarja ter pedagoški pristop k oblikovanju slovarja. Z uporabo vnesenih podatkovnih nizov bodo predstavljeni pridobljeni terminološki rezultati s področja krasoslovja ter oblikoskladenjske razlike med generičnimi kolokacijami.
Onomastičke je termine moguće sustavno razvrstati prema različitim kriterijima. U istočnoslavenskim jezicima primjenjuje se podjela na realionime i mitonime prema tome imenuje li se referent koji ...postoji ili ne postoji. U slovačkoj se onomastici rabe i termini pseudoantroponim te pseudozoonim, koje srećemo i u onomastičkoj tradiciji drugih slavenskih jezika. Riječ je o specifičnim terminima koji se u deskriptivnim rječnicima i enciklopedijama ne navode ili se navode tek vrlo rijetko. Usprkos tomu što za imena fiktivnih, nestvarnih, izmišljenih bića već postoje termini, predlagali su se i individualni neologizmi s jednakim ili sličnim značenjem. Općenito nije riječ o terminima koji se u onomastičkoj literaturi često pojavljuju s obzirom na to da imena izmišljenih, fiktivnih ljudi ili bićā sličnih ljudima, životinjā ili drugih referenata nisu čest predmet onomastičkih istraživanja. Autorica u radu analizira takve termine i predlaže njihovo objedinjavanje.
Prispevek utemeljuje potrebo po vključitvi besedotvorne univerbizacije v slovenski besedotvorni sistem, ker se z njo pri tvorbi samostalnika rešujejo nekatere vrste tvorjenk, ki so ostale na obrobju ...tvorbenega raziskovanja, sodobna jezikovna raba pa kaže na njihov porast. Hkrati pa je predlagana terminološka ureditev z rabo domačih izrazov poenobesedenje in poenobesedenka za vzporedna prevzeta izraza univerbizacija in univerbat.
V prispevku so obravnavana terminološka načela, s katerimi so utemeljeni odgovori, ki nastajajo pri terminološkem svetovanju Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. ...Ta dejavnost, kije opredeljena kot ad hoc terminologija, v Terminološki sekciji organizirano poteka že od leta 2013. Njeni člani uporabnikom terminologije, ki ne najdejo rešitve za svojo terminološko težavo, pomagajo tako, da jim predlagajo slovenski termin, ki po njihovem mnenju najprimerneje označuje pojem, po katerem uporabniki sprašujejo. Da bi ugotovili, s katerimi argumenti so utemeljene odločitve o najprimernejšem terminu, je bila narejena raziskava, v kateri je bilo pregledanih in analiziranih 100 terminoloških odgovorov. Poleg že obstoječih štirih terminoloških načel so se v analizi za relevantna izkazala še tri druga načela.1
V članku je predstavljena analiza sinonimije v 14 terminoloških slovarjih, ki so nastali v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Analiza potrjuje, da sinonimija v ...terminologiji ni redka, saj je kar petina terminov (v povprečju 21,4 %) v analiziranih terminoloških slovarjih preusmerjena na prednostni termin. Pri tem je treba poudariti, da je število terminov za posamezen pojem smiselno omejiti, če naj bi bila sinonimija z vidika zagotavljanja učinkovitega sporazumevanja še funkcionalna. Rezultat analize je tipologija, ki naj bi prispevala k določeni stopnji predvidljivosti sinonimnih razmerij v terminologiji, kar bi lahko vplivalo na bolj premišljeno tvorjenje sinonimov oz. bolj usmerjeno uslovarjanje sinonimov.
V članku smo analizirali kratice v terminologiji, zanimal nas je zlasti njihov prikaz v terminoloških slovarjih. Med krajšavami so v pregledanih slovarjih daleč najpogostejše kratice, ostalo so ...okrajšave in simboli. Sicer je absolutni delež kratic v terminoloških slovarjih relativno majhen, po večji količini kratic pa izstopa področje farmacije. Izkazalo se je, da so kratice v pregledanih slovarjih skoraj izključno iz angleščine in slovenščine, kratic iz drugih jezikov je zanemarljivo malo. V absolutnem smislu je kratic iz angleških terminov več, podrobnejša analiza pa pokaže, da je pretežen izvor kratic odvisen predvsem od stroke.
Oklicna knjiga ljubljanske stolne župnije (1737–1759) je posebnost zaradi jezika, saj je bila vodena v slovenščini in kot takšna prikazuje slovensko glasbeno terminologijo svojega časa. Med vpisi ...oklicev se jih 19 nanaša na glasbenike oziroma z glasbo povezane osebe. Od znanih osebnosti je najti Filipa Jakoba Repeža, organista, pesnika in skladatelja iz Starega trga pri Ložu.
Prispevek obravnava dinamiko glagolskih terminov s področja zelenoenergetske terminologije, s poudarkom na glagolskem pomenju ter smernicami /de/terminologizacije tako splošnopomenskih kot pomensko ...specializiranih glagolov. Primeri rabe v konkretnih besedilih, analizirani s pomočjo Angleško-slovenskega slovarja zelenoenergetskih terminov (GREET) (Mrhar 2015), Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in enojezičnega korpusa Gigafida, kažejo poti in stopnje /de/terminologizacije, izsledki pa prikazujejo ali večina glagolov s področja zelene energije izvira iz splošnega jezika ali v zelenoenergetsko terminologijo prehaja iz drugih strok. Prikazani so tudi primeri specializiranih glagolov, ki v zelenoenergetski stroki uvajajo popolnoma nove pomene, in se nato iz te interdisciplinarne stroke širijo drugam.
V prispevku smo se osredotočili na specializirano leksiko, ki se je pojavila ob terminološkem kvalifikatorju med. v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2.0 (SSKJ2), v Slovenskem medicinskem ...slovarju (SMS) pa njene terminološke vzporednice oz. ustreznega strokovnega izraza ni. SSKJ2 naj bi namreč s terminološkimi kvalifikatorji nakazal področje, na katerem »termin živi« ali »s katerega prehaja v splošno rabo«. Analizirali smo, zakaj je bil delež specializirane leksike (331 gesel) vključen v SSKJ2, čeprav v medicini ni ustaljen.
PDF
