U ovom radu autori analiziraju pitanje terminologije i definicije gnosticizma kao religijskog pokreta nastalog i popularnog u vrijeme kasne antike. Gnosticizam se kao stvarnost i kao termin propituje ...iz više vidova. Premda pojam gnosticizam nije postojao u starini, mišljenja su da je ovaj pojam u današnjem znanstvenom diskursu opravdan, te ističu činjenicu da bi promjena donijela više pomutnje negoli koristi, bez obzira što u antičkim izvorima nije bio zastupljen, već se isključivo koristio termin “gnoza”. No baš zbog toga ističe se potreba razlikovanja između gnoze kao tajne spoznaje i gnosticizma kao religiozno-filozofskog fenomena kojem je pripadao veći broj škola i pokreta koji su se ipak mogli pronaći pod određenim zajedničkim obilježjima. U propitivanju obilježja gnosticizma autori se fokusiraju na gnostički mit u čijem ruhu su gnostički predstavnici promicali antikozmički dualizam obilježen negativnim pogledom na materijalni svijet i kršćansku kozmologiju stvaranja. Jedno od bitnih obilježja gnostičkog dualizma je jasno razlikovanje između Najvišeg Bića i Boga koji stvara ovaj svijet, a koji je zao, nesposoban i neznalica. Iz takvog se mitološkog pogleda na svijet razvija cijeli teološki sustav utemeljen na dualizmu. Dualizam je to ponajprije između dva Boga, to jest dva počela svemira iz kojih proizlazi, ali onda i dualizam između duhovne i materijalne sastavnice svijeta. Naposljetku dio antikozmičkog dualizma je i onaj antropološki, koji u ljudima razlikuje materijalnu i duhovnu stvarnost koje su suprotstavljene jedna drugoj, pri čemu je ona duhovna (pneumatska) ona istinska, te je obdarena mogućnošću da se uz pomoć znanja (gnoza) oslobodi tijela kao tamnice u kojoj boravi i združi sa svojim prapočelom.
only abstract in English; full article and abstract in Lithuanian
The financial statements have to be prepared in accordance with Business Accounting Standards or International Accounting standards, ...but the data in the financial statements is still affected by the provisions of Lithuanian legislation. Although the Lithuanian legislation and business accounting standards have been harmonized since 2004, there are some differences which can cause an impact on the elements of financial statements. The biggest differences are noticed between the provisions of Business Accounting Standards and the Corporate Income Tax Law. Therefore, the purpose of this article is to determine the differences between the provisions of Business Accounting Standards and the Corporate Income Tax Law and their impact on the financial statements and decisions taken by the users of the financial statements. The following research methods are used: comparative analysis of scientific literature and information sources, synthesis, data collection and analysis, graphical data representation, statistical analysis, comparison, extrapolation, systematization. The article investigates the concept and meaning of financial and tax accounting; presents the methodology for the analysis of differences in the provisions of Business Accounting Standards and Corporate Income Tax Law; the evaluation of the results of the Business Accounting Standards and the Corporate Income Tax Law provisions’ application.
The study revealed that the differences between the provisions of the Business Accounting Standards and the Corporate Income Tax Act affect both profitable and unprofitable enterprises. Comparing the effective corporate income tax rate with the fixed corporate income tax rate, it was found that in the majority of enterprises these figures do not match. The differences in the provisions of the Business Accounting Standards and Corporate Tax Law influenced the profitability indicators of 84.4% of enterprises. Therefore, the performed research revealed that there are differences between Business Accounting Standards and Corporate Income Tax Law provisions’ and they do the significant impact on financial statements and decisions taken by the users of financial statements.
straipsnis ir santrauka lietuvių kalba; santrauka anglų kalba
Finansinėse ataskaitose pateikiama informacija turi būti rengiama pagal verslo apskaitos standartus arba tarptautinius apskaitos standartus, tačiau vis dar jaučiama stipri mokesčių apskaitą reglamentuojančių įstatymų įtaka finansinėse ataskaitose pateikiamiems duomenims. Nors nuo 2004 – ųjų metų Lietuvos teisės aktai bei verslo apskaitos standartai buvo derinami, tačiau iki šiol vis dar pastebimi jų skirtumai, kuriuos būtina identifikuoti bei įvertinti susidariusių skirtumų įtaką finansinių ataskaitų elementams. Todėl buvo atliktas tyrimas, siekiant nustatyti verslo apskaitos standartų (VAS) ir LR pelno mokesčio įstatymo (PMĮ) nuostatų skirtumus bei jų taikymo poveikį finansinėms ataskaitoms bei finansinių ataskaitų informacijos vartotojų priimamiems sprendimams. Tyrimo atlikimui buvo atliekama lyginamoji mokslinės literatūros ir informacijos šaltinių analizė, sintezė, duomenų rinkimas ir analizė, grafinis duomenų vaizdavimas, statistinė analizė, lyginimas, ekstrapoliacija, sisteminimas bei apibendrinimas. Tyrimo metu buvo tiriama apskaitos samprata ir sąveika, parengta VAS ir PMĮ nuostatų skirtumų nagrinėjimo metodologiją, siekiant nustatyti, ar tiriamoje visumoje susidaro minėti skirtumai ir kokią įtaką jie daro ūkio subjektų finansinėms ataskaitoms bei finansinių ataskaitų informacijos vartotojų priimamiems sprendimams. Atlikus tyrimą nustatyta, kad tiriamoje visumoje susidarantys VAS ir PMĮ nuostatų skirtumai daro įtaką tiek pelningai, tiek nuostolingai veikiantiems ūkio subjektams ir veikia 84,4% tirtų ūkio subjektų pelningumo rodiklius. Taigi, susidarantys VAS ir PMĮ nuostatų skirtumai daro įtaką finansinių ataskaitų elementams ir gali daryti įtaką finansinių ataskaitų vartotojų priimamiems sprendimams.
Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje zapoÄeo je 2008. projekt "Hrvatsko strukovno nazivlje" koji financira Hrvatska zaklada za znanost. Unutar toga koordinacijskog projekta pokrenuto je viÅ¡e ...podprojekata. Hrvatsko stomatoloÅ¡ko nazivlje (2009. – 2010.) i Hrvatsko anatomsko i fizioloÅ¡ko nazivlje (2012. - ) projekti su stomatoloÅ¡kog fakulteta sveuÄiliÅ¡ta u Zagrebu koji imaju dvostruku svrhu: doprinijeti izgradnji hrvatskoga biomedicinskog nazivlja i popularizirati njegovu uporabu meÄ‘u lijeÄnicima, stomatolozima, znanstvenicima te studentima medicine i stomatologije. Rezultati projekta pokazali su da dobro pripremljeni, multidisciplinarni i ciljani projekti mogu unaprijediti strukovni jezik, sprijeÄiti pretjeranu uporabu tuÄ‘ica i neodgovarajućih prijevoda u hrvatskom jeziku, a profesionalno prevoÄ‘enje uÄiniti znatno jednostavnijim i pouzdanijim. sve to podiže kompetitivnost hrvatskih znanstvenika na meÄ‘unarodnoj razini i pridonosi mogućnosti ukljuÄivanja hrvatskih znanstvenika, lijeÄnika i stomatologa u europske projekte.
U radu se na temelju analize definicija odabranih toponomastičkih naziva u onomastici i drugim nejezikoslovnim znanostima upozorava na nužnost ujednačivanja temeljnoga hrvatskog onomastičkog nazivlja ...sukladno načelima dogovorenim u međunarodnim onomastičkim tijelima.
Prostor govorice je v tej smeri opredelil utemeljitelj sodobne hennenevtike, Hans Georg Gadamer, ki je v delu Resnica in metoda (1960) zasnoval svojo hennenevticno ontologijo ob vodilu »sredine ...jezika/govorice«, iz katere se dogaja »nase celotno izkustvo sveta in se posebej hennenevticno izkustvo« (Gadamer 2000: 371). Iz itata je razvidno, da je prevajalec Gadameijevega déla v slovenscino (Tomo Virk) nemsko besedo »Sprache« prevajal kot »jezik/govorica«9, kar vsekakor ne pomeni zgolj kakega zasilnega izhoda iz prevajalske zagate, kolikor beseda »Sprache« v nemscini pomensko pokriva tako »jezik« kot »govorico«, marvec se sem vmesa tudi prej omenjeni premik od predstave jezika k izkustvu govorice.10 Pri tem se ni dovolj opirati na konceptualno razmejevanje med jezikom, govorom in govorico, ki ga je uveljavilo sodobno jezikoslovje ter ga je prevzela tudi strukturalisticn in pragmatisticno usmerjena filozofija. To razmejevanje je se vedno razvito na podlagi znakovnega razumevanja jezikovnega-govoijenega fenomena. Premik od predstave jezika k izkustvu govorice opredeljuje, kot poudari Gadamer, hennenevticno prehajanje sredine kot odprtosti sveta, ki nam govori, se pravi, nam pomeni nekaj. Kako vstopa v nas, da smo ze vnaprej v njej? S prehajanjem te vmesnosti ne le da segamo cez omenjena konceptualna razmejevanja, marvec se znajdemo pred neko edinstveno mejnostjo, ki jo je podal Ludwig Wittgenstein v znamenitem izreku iz Filozofskega Traktata: »Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta.« (Wittgenstein 1976: 131) K temu velja pripomniti: »mi«, govorni subjekti, ne govorimo le do meja nasega jezika, marvec skusamo z govorom in pravzaprav z vsem, kar ogovarjamo kot »nase«, priti cezse, se pravi do sveta, v katerem pa likrati ze zmeraj smo. Kako bi sicer sploh vedeli za nekaj takega kot je svet?11 Svet je vselej ze vsepovsod tu, obenem pa se zdi, kakor da ga nikjer ni. Z govorico (nam) spregovarja vse, a likrati ostajamo z njo povsem sami, kar pomeni, da se izkustvo govorice, ki ni omejeno zgolj na govorjenje, marvec se brezmejno siri na govorjeno in izgovorjeno, na negovorjeno in negovorljivo, na zgovorno in pregovorno, vselej dogaja v nekem prehajanju, v likratnosti kraja in brezkrajnosti. Kraj govorice je zavoljo razprostiranja govorice gibljiv, premicen, prehoden, vmesen. To prehajanje izkazuje tisto, kar je dobesedno »pred nami«, in nam je bivanjsko pomembno kot svet, obenem pa se samo siri v neko brezmejnost, ki ji ne vemo pomena.12 Zaradi svetne premicnosti kraja govorice bivanje za govorno bitje vselej prehaja v /j/r-bivanjc. s tem pa tudi k dmgemu v so-bivanje. Bivanjska sirina sveta doloca nase spoznavno izkustvo, ki nikakor ni omejeno zgolj na predstave predmetnosti, marvec je obsezemo z nacinom nase postavljenosti pred to, kako se nam v svetu nekaj »zastavlja«, nenazadnje vprasanje lastnega prebivanja v svetu. To, da govorica nikoli ni zgolj »nasa«, da pa svet z njo »postaja nas« in mi »njegovi«, kaze posebno situacijo prehajanja jezikovnih meja, ki ocitno kljub ali pa prav v svoji omejevalnosti vkljucujejo tudi neko brezmejnost. So potemtakem bistveno vmesne. Kaj to pove v zvezi s smiselno konstelacijo: kako govorica daje prostor filozofiji in kako je laliko filozofija kraj govorice? S tem ne podajamo kakrsnekoli analogije med tem krajem in onim prostorom, marvec neko temeljno analogijo, ki je filozofski tradiciji znana kot analogia en ti s, »primera biti«. Prvi jo je podal Aristotel v Metafiziki z opredelitvijo: »Bivajoce se sicer res izreka na mnogotero nacinov {pollachos), vendar z ozirom na neko eno in doloceno naravo.« (Aristoteles 1999: 76) Ce prej podano Gadameijevo reklo »Bit, ki je laliko razmneta je jezik/govorica« smiselno povezemo s to Aristotelove opredelitvijo »analogije biti«, laliko precej ugotovimo, da implicira njen prevod, vendar ne v smeri potencialne enotnosti pojma, marvec iz odpiranja v prostor govorice oziroma razlicnosti govoric. Glede na to, da Aristotelov izrek laliko vzamemo kot temeljno nácelo njegove »prve filozofije« in morda celo filozofije nasploh, laliko predpostavimo, daje ravno mnogovrstnost spregovarjanja biti to, kar daje misliti filozofom in vzpostavlja filozofijo kot kraj govorice. Spricevalo o tem nam ponuja Heraklitov rek, ki naj bi sploh kot prvi omenjal filozofe in po katerem morajo ti biti vesci mnogih znanj. (Diels, Kranz 2013: 381) Vendar pa se ljubezen do modrosti za Heraklita ne zaustavi pri mnostvu, marvec stremi k tistemu »enemu, v sebi razlikovanemu«, ki se v nadaljnjem razvoju filozofije uveljavi kot enotni in enoteci pojem kot ga merodajno domisli Hegel. A prav Hegel v svoji Logiki znanosti pokaze, da pojem ni vnaprej istoveten sam s seboj, temvec jo pridobi sele na podlagi dialekticne prevedljivosti enega pojma v drag pojem, pa tudi same drugosti biti v pojem: »Glede na osnovni element, ki je v enotnosti pojma v samem sebi in s tem v nelocljivosti njegovih dolocil, pa bi inórala ta dolocila nadalje tudi (kolikor so razlikovana, kolikor je pojem postavljen v svoji razliki) vsaj stati v medsebojnem odnosu Iz tega izhaja neka sferaposredovanja, pojem kot sistem refleksijskih dolocil, tj. sfera biti, prehajajoce k vsebnosti pojma, ki na ta nacin se ni postavljen kot tak, temvec je hkratiobremenjenzneposrednobitjokotznecimnjemuzunanjim.« (Hegel 1991: 45) »Smisel« je tako miselna kot jezikovna kategorija. Tako jezik kot misel se navezujeta na smisel, pri cerner pa smisla samega ne moremo izpeljevati izkljucno iz miselne ali jezikovne dejavnosti, marvec edino iz medsebojnega nanasanja, v katerem se tvori s-misel. To pomeni, da nismo zgolj mi, z nase strani (miselno) dejavni v govorici, marvec je v sebi lastnem razprostiranju prav tako in se bolj dejavna tudi govorica sama. Tako ne cudi, da eden najvecjih jezikoslovcev sploh, Wilhelm von Hmnboldt, doloci bistvo govorice kot dejavnost.17 Po Gadameijevem uvidu izhaja dejavnost govorice kot tudi nase soudelezba v njej iz tega, da je govorica sama v sebi pogovor (Gadamer 2001: 316), kar ima vzvratno hennenevticno posledico za filozofijo, da se tudi sama dojema svojo miselno dejavnost kot razgovor duse saine s seboj. To, da je filozofija razgovor ze v najnotrisnjem samogovoru duse, izpricuje temeljni dialoski duh filozofije, ki ni omejen le na zunanjo dialosko fonno, kakor je na primer razvidna pri Platonu. Filozofska dialoskost se neposredno prenasa v tvorjenje pojmov, ki ga zacensi s Platonom obravnavamo kot dialektiko. Ob dialoskosti in dialektiki, ki zame-j jujeta filozofijo kot kraj govorice, nastopi tu se tretje krajevno razsezje, ki se morda zdi manj pomembno, je pa gotovo najpomembnejse v kontekstu nasega razpravljanja: to je izkusnja govorice kot dialekta. Omogocila je prevajanje filozofije iz ene govorice v drago, ki je v osnovi dolocilo njen zgodovinski razvoj in v tem pogledu tudi konstituiranje slovenscine kot filozofskega jezika.
Ovaj rad predstavlja tekuće istraživanje elemenata glazbene terminologije koji se čine sličnima na engleskom i francuskom jeziku, ali zapravo imaju drugačija značenja. Svi termini također su dani na ...talijanskom, njemačkom, španjolskom, ruskom i kineskom jeziku. Korištenje pojmova na svim jezicima koji su obuhvaćeni opravdano je uzorcima teksta preuzetima iz priznatih zbirki uključenih u "New Sketch Engineˮ, ali kritički komentari bitno su ograničeni na engleski i francuski. Studija je u osnovi sinkronizirana: prioritet se daje ispitivanju trenutačne upotrebe. Dijakronijska razmatranja također su uključena gdje je bilo moguće predložiti kako je došlo do semantičke varijacije između pojmova čija je etimološka izvedba slična.
V okviru dodiplomskega študija prevajalstva na Oddelku za prevajalstvo FF je pri prevajanju iz francoščine v slovenščino ena rdečih niti tema vin in vinske kulture. Vina so neizogibni del francoske ...kulture in gospodarstva, pomembno vlogo pa imajo tudi v slovenskem prostoru, zato prevajanje besedil s tega področja pomeni obenem vpogled v družbo, kulturo in gospodarstvo ter razmislek o številnih podobnostih in razlikah.Pri spremljanju dela študentov več generacij (1999 do 2011) in analizi njihovih prevodov se je izkazalo, da se poleg težav, za katere smo predvidevali, da jih bodo študenti naredili in so bile del didaktičnih ciljev predmeta, redno pojavljajo tudi napake, ki jih po naših predvidevanjih študenti ne bi smeli narediti. V članku so prikazane težave in napake študentov pri prevajanju avtentičnega besedila »Caractéristiques des vins d'Alsace« (Značilnosti alzaških vin). Analiza napak je pokazala na kompleksnost prepletanja jezikovnih in pomenskih napak, ki so delno sicer posledica slabe jezikovne in besedilne kompetence študentov, zlasti pa opozarjajo na pomanjkljivo tematsko-vsebinsko in kulturno kompetenco študentov.
U hrvatskoj (a često i stranoj) onomastici analizi tvorbenih načina posvećuje
se mnogo manje pozornosti nego analizi etiologije, motivacije i etimologije. Posljedica
su malobrojnosti radova u kojima ...se proučava imenska tvorba nerazvijenost
terminologije s jedne strane te terminološka neujednačenost s druge
strane. Pozornost se u ovome radu usmjerava na nastanak toponima od višerječnih
toponima jedino izostavljanjem koje njihove sastavnice. Imajući na umu
strukturu i morfološke značajke tako nastalih onima, razlikujemo više tvorbenih
načina temeljenih na tome tipu izostavljanja. Cilj je ustanoviti kojim bi terminima
bilo najprikladnije nazvati tȇ tvorbene načine te rezultate tih tvorbenih
načina (neovisno o tome jesu li jednorječni ili višerječni). U prvome dijelu rada
proučavaju se pristupi u dosad objavljenoj literaturi. Utvrđuje se da se u dijelu
radova uopće ne razlikuje imenska tvorba od neimenske, dok među onima
koji taj uvjet zadovoljavaju postoji terminološka neujednačenost prouzročena
različitim pristupima. Jedan se od valjanih pristupa temelji na samome tvorbenom
načinu (elipsi) bez obzira na (jednorječnu ili višerječnu) strukturu rezultata,
a drugi na rezultatu (njime se proučavaju samo jednorječni toponimi). Iza
osvrta na termine i usporedbe definicija i ograničenja, izložena u središnjemu
dijelu rada, predlažu se termini za koje smatramo da precizno opisuju tvorbene
načine o kojima govorimo i rezultate tih tvorbenih načina. Premda je u ovome
radu pristup ponajprije toponomastički, navedene termine (dakako uz nužnu
prilagodbu – promjenu termina koji se odnosi na onimski tip) smatramo primjenjivima
općenito u onomastici, što nastojimo ilustrirati primjerima iz različitih
onimijskih slojeva.
U radu će biti podvrgnuti kontrastivnoj analizi ključni termini: zakon (νóμος), običajnost (ἕθος) i običajno pravo. U tu svrhu ćemo razmotriti antičko izvorno značenje ovih termina, njihovo ...prevođenje i upotrebu u modernim evropskim i slovenskim jezicima. U drugom delu biće istraživano uvođenje novih pravnih termina od strane Valtazara Bogišića prilikom sastavljanja Opšteg imovinskog zakonika za Knjaževinu Crnu Goru.
The Dictionary of Legal Terminology' shows the conceptual system of modern Slovenian law. In more than 10,000 dictionary entries, we present the terminology of contemporary Slovenian legal science, ...legal practice and legislation after 1991. The dictionary is primarily intended for legal experts, who practice various professions (including judges, lawyers, notaries, prosecutors as well as heads of HR and legal departments in companies). It is also intended for students of law and related sciences, in order to familiarize them with the conceptual system of Slovenian law in a professionally relevant manner. In order to use the dictionary efficiently at least a basic knowledge of law is required. This does not mean that journalists, translators, proof-readers and others who encounter legal terminology cannot use it. However, it should be borne in mind that definitions contained in a terminological dictionary are very concise and sufficiently informative only for an expert who is familiar with the conceptual system of a specific field of study, while other users are provided with a suitable starting point so they can find additional information if necessary.
PDF
