In this article, a review of functional regions by selected countries is presented. For this purpose, the basic concepts of definition and delimitation of functional regions are presented, followed ...by a presentation of functional regions in the fifteen selected countries in European Union: Austria, Belgium, Czech Republic, Denmark, Finland, France, Italy, Hungary, Germany, Norway, Poland, Portugal, Spain, Sweden, Great Britain, as well as in Switzerland, Canada and United States of America. At the end, a short review of definition and delimitation of functional regions in Slovenia is presented from the international perspective. KLJUCNE BESEDE functional region, regionalisation, labour market, review, Europe, Slovenia
V zadnjih desetletjih se je izobraženost prebivalcev evropskih držav, še posebej mladih, pomembno povečevala, ob tem pa se je zmanjševala verodostojnost jamstva, da višja stopnja formalne izobrazbe ...prinaša ustreznejšo in bolje plačano zaposli tev. Hkrati se spreminjajo prakse zaposlovanja, med drugim tudi zato, ker delodajalci vse pogosteje zahtevajo neformalno pridobljena znanja in veščine, ki so kratkoročno profitabilna, šolska spričevala in diplome pa pripoznavajo za vstopnico v izbirni proces. Za zaposlitev so vse bolj relevantna neformalno pridobljena znanja in veščine, kot so: socialne in komunika cijske spretnosti, informacijska pismenosti, obvladovanja tujih jezikov idr. Od iskalcev zaposlitve se zahteva tudi sposobnost nadgrajevanja formalnih zanj in preusmerjanja od ozkih specifičnih k širšim in splošnejšim kvalifikacijam. Učenje ob delu in učenje na dolgi rok oziroma vseživljenjsko učenje postajata del zaposlitve. Te nove zahteve na trgu dela še posebej priza devajo populacijo mladih iskalcev prve zaposlitve. Kot kažejo raziskave, so mladi socialna skupina, ki je najpogosteje vklju čena v negotove oblike zaposlitve, kot so začasna in občasna dela, dela za določen čas, ki pogosto ne omogočajo izgradnje osebnih profesionalnih karier.
Prispevek obravnava dva problema, povezana s temi ugotovitvami: kako bi bilo mogoče ublažiti posledice dejavnikov, ki na trgu dela odrivajo mlade na družbeno margino, s poudarkom na individualnih vložkih v (dodatno) izobraževanje in vzpostavljaje socialnih omrežij; in ali bi mladi z najvišjimi stopnjami izobrazbe, kot tista skupina, pri kateri se z neustrezno zaposlitvijo izgubi največ znanja, z vlaganjem v človeški in socialni kapital lahko izboljšali svoje kompetence za uspešen prehod iz izobraževanja v zaposlitev.
The second 'green skills' forum organised by Cedefop and the OECD-LEED in February 2014 provided an open space for discussion between researchers, policy-makers, social partners and international ...organisations on skills development and training needs for a greener economy. The focus of this second staging of the event was 'green skills and innovation for inclusive employment growth'. The discussions were aimed at identifying obstacles and challenges lying ahead for the development of skills, education and training policies suitable to address the transition to greener and job-rich growth: to set out strategies, initiatives and policy approaches tackling key skills issues for green growth; compare methods and tools used in monitoring and evaluating developments in labour markets; indicate how research can support better targeted policy-making and skills strategies; and identify gaps in knowledge and provide guidance for future research and collaboration for transitioning to a low-carbon economy. (Author's abstract, IAB-Doku).
Staranje prebivalstva predstavlja enega največjih sodobnih izzivov Evropske Unije, vključno Slovenije. Za doseganje cilja višje stopnje zaposlenosti starejših v skladu s cilji Lizbonske strategije do ...leta 2010 je nujna aktivacija vseh akterjev, da se s pomočjo sinergije ukrepov ter politik izboljša trenutno stanje in kvaliteta dela starejših delavcev na trgu dela. Slovenija namreč predstavlja eno od držav z nizkim deležem zaposlenosti starejših delavcev. Vsekakor je za povečevanje stopnje zaposlenosti starejših oseb ter kasnejšega odhajanje s trga dela (aktivno staranje) ključnega pomena intenzivnejše vlaganje v starejše delavce, predvsem v smislu vseživljenjskega učenja za zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti na trgu dela.
Namen prispevka je kvantitativno ovrednotiti vpliv različnih dejavnikov na mobilnost ponudbe dela na kmečkih gospodarstvih. Raziskava temelji na analizi popisnih podatkov o zaposlitvenem odločanju ...nosilcev kmečkih gospodarstev v letih 1991 in 2000 z uporabo modela kmečkih gospodarstev. Uporabljali smo pristop z izvedbo probit modela v dveh različicah, katerih funkcijski obliki se razlikujeta z ozirom na predpostavljeni učinek predhodnega statusa zaposlitve. Analizirani dejavniki obsegajo individualne značilnosti referenčnih oseb (spol, starost, raven izobrazbe, potencialni dohodek izven kmetijstva), značilnosti gospodinjstva (velikost, struktura), značilnosti kmečkega gospodarstva (ekonomska velikost, obseg dela, delovna intenzivnost) in lokalne razmere na trgu dela. Kljub specifičnim strukturnim razmeram slovenskega kmetijstva in svojstveni dinamiki makroekonomskih trendov rezultati modela ne odstopajo bistveno od obstoječih empiričnih dognanj o dinamiki ponudbe dela na kmečkih gospodarstvih. Udeležba nosilcev kmečkih gospodarstev na trgu dela ni simetrična niti reverzibilna. Rezultati modela kažejo na tendenco v smeri ohranjanja enakega statusa zaposlitve, ki je izrazitejša zlasti pri nosilcih kmečkih gospodarstev, zaposlenih na kmetiji. Nizka stopnja mobilnosti ponudbe dela slabi učinkovitost alokacije dela na kmečkih gospodarstvih. Deli tega problema se pojavljajo v obeh segmentih trga dela: na strani ponudbe se odraža v nizki stopnji delovne usposobljenosti in nizkem poklicnem statusu referenčnih oseb, na strani povpraševanja pa se odraža v neugodnih lokalnih razmerah na trgu dela.
V prispevku skušamo z uporabo modela kmečkih gospodarstev kvantificirati vpliv dejavnikov, na odločanje o zaposlitvi na kmečkih gospodarstvih v Sloveniji. V raziskavi smo uporabili izvorne podatke o ...kmečkih gospodarstvih iz popisa kmetijstva 2000, pri čemer se omejujemo na zaposlitveno odločanje nosilcev kmečkih gospodarstev in njihovih partnerjev. Rezultati modela potrjujejo dejstvo, da je vložek dela na kmečkih gospodarstvih v pretežni meri sestavljen iz dela oseb, ki jim kmetijstvo predstavlja dopolnilni vir zaposlitve, in oseb, ki presegajo upokojitveno starost. Zaposlitvene odločitve referenčnih oseb so najpogosteje povezane z zaposlitvijo izven kmetije. V večini primerov je zaradi omejene ekonomske velikosti mogoča zaposlitev največ ene osebe na kmetiji. V večini primerov so to nosilci kmetij. Njihov status zaposlitve je odvisen od značilnosti kmečkega gospodarstva in posameznikovih individualnih značilnosti. Ugodne razmere na trgu dela (‘demand-pull’ dejavniki) zvišujejo verjetnost nekmetijske zaposlitve. Zaposlitvene alternative njihovih partnerjev (in verjetno tudi drugih članov gospodinjstva) so v večini primerov zožene na različne vrste nekmetijskih zaposlitev. Verjetnost njihove zaposlitve na kmetiji narašča z ekonomsko velikostjo in morebitnim obstojem dopolnilne dejavnosti na kmečkem gospodarstvu. Prispevek zaključujemo z diskusijo o agrarnopolitičnem pomenu rezultatov. Agrarnopolitične cilje, ki se nanašajo na trg dela v kmetijstvu, primerjamo z rezultati raziskave in na njihovi osnovi utemeljujemo potrebo po bolj ciljno usmerjenih ukrepih kmetijske politike ne tem področju.
PDF
