Prispevek izhaja iz obravnav podrejanja novinarstva kapitalistični nujnosti »racionalizacije« delovnega procesa s tehnološkimi inovacijami. Nadaljevanje teh teženj je uveljavljanje algoritmov z ...namenom dopolnjevanja, razširjanja ali zamenjevanja novinarskega dela s tehnologijo. Apoteoza tega procesa je avtomatizirano novinarstvo, četudi predvsem dopolnjuje uveljavljeno produkcijo novic. Polemike o avtomatizaciji odpirajo zahtevna vprašanja, kaj in kako vemo z novinarstvom ter kako je ta vednost utemeljena. V avtomatiziranem novinarstu sta konstrukcija "objektivnih" dejstev in njena jezikovna igra pogojeni ne le z združevanjem tehnologije in človeške dejavnosti, temveč tudi z razdruževanjem tehnološke "objektivnosti" in človeške subjektivnosti. Proces upodatkovljenja dejstvenosti tako veljavo črpa iz algoritemske presoje, ki je skoncentrirana v načelu legitimacije skozi hipno in merodajno izvedbo. Zgodovinska načela »objektivnega« novinarstva se s tem preobražajo.
Članek obravnava tehnologije govorjenega jezika, ki bi lahko omogočile t. i. pametnim nadzornim sistemom, da bi nekoč prisluhnili, razumeli in spregovorili slovensko. Tovrstni sistemi se z uporabo ...senzorjev in naprednih računalniških metod umetnega zaznavanja in razpoznavanja vzorcev do neke mere zavedajo okolja ter prisotnosti ljudi in drugih pojavov, ki bi lahko bili predmet varnostnega nadzora. Med tovrstne pojave spada tudi govor, ki lahko predstavlja ključni vir informacije pri določenih varnostnonadzornih okoliščinah. Tehnologije, ki omogočajo samodejno razpoznavanje in tvorjenje govora ter samodejno razpoznavanje govorcev in njihovega psihofizičnega stanja s pomočjo napredne računalniške analize govornega zvočnega signala, odpirajo povsem nove dimenzije razvoja pametnih nadzornih sistemov. Samodejno razpoznavanje varnostno sumljivih govornih izjav, kričanja in klicev na pomoč ter samodejno zaznavanje varnostno sumljivega psihofizičnega stanja govorcev tovrstnim sistemom doda pridih umetne inteligence. Članek predstavlja trenutno stanje razvoja omenjenih tehnologij in možnosti njihove uporabe za slovenski govorjeni jezik ter različne varnostnonadzorne scenarije uporabe tovrstnih sistemov. Naslovljena so tudi širša pravna in etična vprašanja, ki jih odpira razvoj in uporaba tovrstnih tehnologij. Govorni nadzor je namreč eno najbolj občutljivih vprašanj varstva zasebnosti.