Namen članka je prikazati pomen čustev pri učenju na delovnem mestu. Čustva so element, ki priteguje vse večjo pozornost različnih ved, med drugim so vse bolj intenzivna prizadevanja raziskovalcev, ...da bi razumeli vlogo čustev pri učenju. Skozi pregled literature, ki je zasnovan predvsem na psihološki in socialno psihološki teoretični perspektivi, je utemeljena glavna teza o pomembni vlogi čustev pri učenju, ki jo velja upoštevati pri spodbujanju kakovostnega učenja na delovnem mestu. Pregledu različnih opredelitev čustev sledi obravnava čustev pri učenju, nato pa so predstavljeni nekateri specifični vidiki čustev ob učenju na delovnem mestu. Pri tem je razvidno, da je to specifično področje še precej neraziskano in nima oblikovanega enotnega teoretičnega okvira. Kljub temu lahko ugotovimo, da je odnos med čustvi in učenjem na delovnem mestu kompleksen in vzajemen. Analiza obravnavane literature kaže, da ni smotrno spregledati vloge, ki jo ima čustveno doživljanje delavcev, ko se učijo na delovnem mestu.
V prispevku uvodoma predstavljamo teoretska izhodišča učenja tujih jezikov v tretjem življenjskem obdobju. Ukvarjanju z jezikom v poznejših letih se priznava pomembnost, a se ta osredinja pretežno na ...nejezikovne cilje, kot sta ohranjanje kognitivnih sposobnosti in socialna vključenost. Starejši odrasli in njihovi učitelji so tako nemalokrat prepuščeni lastni iznajdljivosti pri iskanju poti do uspešnega učenja. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil ugotoviti ustreznost učnega gradiva in oblik ter metod za učenje tujega jezika v tretjem življenjskem obdobju. Raziskava je potekala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani v februarju 2015 in je vključevala 218 udeležencev1 različnih jezikovnih tečajev. Iz rezultatov raziskave izhaja, da učno gradivo, struktura učnega procesa ter učne oblike in metode niso zadosti usklajeni z zdravstvenimi omejitvami ciljne skupine ter sodobnimi andragoškimi in gerontološkimi spoznanji. Predlagani so možni ukrepi za odpravo pomanjkljivosti učnega procesa.
Zanimanje za učenje v vsakdanjem življenju ali učenje in situ se je stopnjevalo v zadnjih 20 letih in postaja pomembno področje andragoških raziskav. To implicira uporabo novih raziskovalnih metod. V ...članku je predstavljen pomen biografskih narativnih pristopov v raziskavah učenja in situ odraslih. Z analizo pripovedi življenjske zgodbe pokažemo uporabnost in heterogenost narativnih pristopov ter pomen poslušanja pri zbiranju gradiva. Poudarjena sta senzibilnost do pripovedovalca in predajanje moči pripovedovalčevemu glasu kot sporočilu (opolnomočenje). Narativna metoda omogoča preiskovanje izkušenj in refleksivno ustvarjanje pomenov in je le navidezno hitra in lahkotna. V sklepnem delu predstavimo nekatere paradokse narativne metode.
Članek predstavlja nekatere vidike 19-letnega razvoja projekta Teden vseživljenjskega uče-nja, ki so pripeljali do novega pristopa k promociji izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja v ...Sloveniji. Ta nosi zveneče ime Parada učenja (PU) s podnaslovom, ki daje vedeti, da je učenje že vraščeno v okolja, v katerih je bil pristop uporabljen, in obenem spodbuja (nadaljnji) razvoj učečih se skupnosti. Opisani so primer in nekatere značilnosti dozdajšnjih 14 Parad učenja ter njihova vpetost v prakso, stroko in politiko izobraževanja odraslih. Slednja je na evropski ravni zagotovila strateške pa tudi finančne spodbude za opisana prizadevanja v obliki Resolucije o prenovljenem Evropskem programu za učenje odraslih. Uresničevanje tega programa bo teklo tudi v prihodnje in bo podpiralo razvoj učeče se družbe.
Avtor predstavlja inovacijo v neformalnem izobraževanju odraslih na področju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE). To je Nacionalna energetska pot Slovenija, ki z ...različnimi viri informacij sledi sodobnim spoznanjem o učenju odraslih, kar omogoča postopno in individualizirano konstruiranje znanja ter na podlagi tega informirano odločanje. Na spletnem portalu so predstavljeni različni nasveti in mreža 660 raznolikih stavb iz vse Slovenije. To so primeri dobrih praks, ki jih lahko iskalci informacij tudi obiščejo in se pogovorijo z lastniki. Slednji delujejo kot mreža izkušenih prostovoljcev, ki svoja spoznanja in izkušnje prenašajo novim graditeljem ali investitorjem. Pri tovrstnem izobraževanju, ki je namenjeno kakovostni izbiri energetsko učinkovitih materialov in opreme, se združuje v celoto strokovno, nekomercialno in brezplačno svetovanje ter izkustveno znanje lastnikov ali upravljavcev energetsko učinkovitih objektov.
Svetovalna dejavnost v svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih je septembra letos vstopila v deseto leto delovanja. Temeljni koncept dejavnosti, zagotavljanje brezplačnega »andragoškega ...svetovalnega dela« v partnerskem sodelovanju z različnimi organizacijami v okolju v vseh fazah izobraževalnega procesa, od odločanja do zaključka izobraževanja ali učenja, ostaja nespremenjen. Razvija pa se nova vsebina v pristopih svetovalnega dela, novih partnerskih povezavah, novih promocijskih aktivnostih idr., še posebno, da bi povečali dostop do svetovanja in izobraževanja ranljivim skupinam odraslih, skupinam, ki se zaradi različnih oblik oviranosti manj pogosto ali celo nikoli ne vključijo v izobraževanje. Za zagotavljanje celovite in kakovostne svetovalne dejavnosti pa je ključna ustrezna usposobljenost svetovalcev v svetovalnih središčih. Za svetovalce v mreži 14 slovenskih svetovalnih središč temeljno usposabljanje in stalno strokovno spopolnjevanje razvija in izvaja Andragoški center Slovenije v sodelovanju s svojimi strokovnimi sodelavci in zunanjimi domačimi, pa tudi tujimi strokovnjaki. Usposabljanja vključujejo kompleksna in interdisciplinarna znanja ter spretnosti o vseh vidikih izobraževanja in učenja odraslih v sodobni družbi ter o vodenju svetovalnega procesa. Vsako od teh dveh področij zajema številne naloge, ki jih opravljajo svetovalci v svetovalnih središčih, pa tudi na novo razvijajo, kar predstavljamo v prispevku.
Vsezivljenjsko ucenje je ze nekaj casa aktualna tema- pri nas, v preostali Evropi in tudi drugje po svetu. UCiti se zacnemo takoj po rojstvu. Hodimo v solo, si pridobimo poklic in ga zacnemo ...opravljati. Na tej tocki, bi nekoc lahko rekli, se lahko nehamo uCiti. Nekoc smo poklic, ki smo si ga pridobili, celo zivljenje opravljali na enak naCin. Danes ni vee taka. Znanje hitro zastareva in ce zelimo ostati konkurencni na trgu dela, moramo svoje znanje ves cas obnavljati in dopolnjevati. Podatkov o tem, koliko smo se ljudje v svoji aktivni dobi se pripravljeni uCiti, je zelo malo. Nekaj odgovorov je dala Anketa o funkcionalni nepismenosti v 90. letih, ena prvih mednarodnih raziskav o temje Ad hoc modulo vsezivljenjskem ucenju. Koliko smo se pripravljeni uCiti za potrebe dela, ki ga opravljamo? Koliko za svojo lastno osebnostno rast? Smo za to znanje pripravljeni tudi placati ali se ucimo le, ce nam to placa kdo drug? Smo se pripravljeni uCiti med prostim casom ali samo med delovnim casom? Kako nasi delodajalci cenijo znanje, koliko so zan} pripravljeni placati in koliko delovnih ur v ta namen zrtvovati? Nas vedno bolj pereca brezposelnost vzpodbuja k ucenju? In koncno- zakaj se ze taka zgodaj nismo vee pripravljeni uciti?
Rad opisuje proces digitalizacije obrazovnih materijala Programa Pestalozzi Vijeća Europe te osmišljavanje i pokretanje Obrazovnog portala za učenje putem interneta (eng. Education Portal for Online ...Learning) s ciljem povećanja dostupnosti stručnog usavršavanja učitelja u područjima interesa Vijeća Europe u odgoju i obrazovanju. U radu su istaknuta zajednička polazišta učenja uživo i učenja u digitalnom okružju, jer se učinkoviti materijali za e-učenje trebaju temeljiti na dokazanim teorijama učenja. Također, predstavljena su obilježja i glavne prednosti programa e-učenja namijenjenih odraslim polaznicima – stručnjacima u području odgoja i obrazovanja, zatim ograničenja koja su najčešće vezana uz kompleksnost i trošak razvoja visokokvalitetnog digitalnog materijala za učenje, kao i obilježja samostalnog i mentoriranog e-učenja.
Približno vsakih dvanajst iet organizira Unesco konferenco, ki je namenjena vprašanjem izobraževanja odraslih. Prva konferenca je bila leta 1949 na Danskem (Elsinore), druga 1960 v Kanadi ...(Montreal), tretja 1972 na Japonskem (Tokio), četrta pa leta 1985 v Franciji (Pariz). Naslednja konferenca bo letos od 14. do 18. julija v Hamburgu (kongresni center). Temeljno vodilo konference je: Učenje odraslih: ključ za 21. stoletje.
PDF
