Prispevek obravnava problematiko vključenosti slovenske aktivne populacije v programe formalnega in neformalnega izobraževanja. Proučuje tudi dejavnike, ki na to vključenost vplivajo pozitivno ali ...negativno, in nakaže statistične modele izobraževalne vključenosti. Pristop izhaja iz zdajšnjega stanja gospodarstva in družbe v evropskih državah, ko sta gospodarska kriza in recesija v državah EU povzročili upad BDP, manjšo gospodarsko rast, rast brezposelnosti, še posebej pri populaciji mladih, upad življenjskega standarda in kakovosti življenja ter dela.
Evropski svet je sprejel tri dolgorocne cilje na podrocju izobrazevanja: izboljsati kakovost ter ucinkovitost sistemov izobrazevanja ter usposabljanja v Evropski uniji, vsem ola}Sati dostop do ...izobrazevanja in usposabljanja ter odpirati izobrazevalne sisteme v sirse okolje. v prispevku homo izhajali predvsem iz drug ega cilja in najprej predstavili, kakšna je bila po raziskovalnih ugotovitvah vkljucenost odraslih v izobrazevanje v Sloveniji in koliko je izohbazevanje dostopno razlicnim druzbenim skupinam. Posehno pozornost homo namenili vprasanju, kakSna je povezanost nacina preživljanja (organiziranosti) vsakdanjega zivljenja in stopnje vkljucenosti v izobrazevanje. Prispevek temelji na rezultatih raziskave o vkljucenosti prebivalcev Slovenije v izobrazevanje odraslih, ki je bila izvedena leta 1987, 1998 in 2004. Podatki so bili pridobljeni na reprezentativnem vzorcu slovenske populacije v starosti od 16 do 65 let.
The main purpose of this study was to evaluate rural women's attitudes to their participation in the decision-making process and production of potato crops in Shoushtar, Iran. It is an applied ...research for which a descriptive-correlation method is chosen. Using the documentary study methodology and field study, required data have been collected and then described in terms of frequency, percentage and standard deviation. According to the size of population, the number of samples was determined to be 288 people. According to the results, there is a significant correlation between the level of attitude and participation in the decision-making process and production. Also, the rural women's higher levels of attitude to their participation in decision-making processes regarding crop production and farm work improves their self-confidence, sense of independence and power and, therefore, encourages them to participate in those activities effectively.
Cilj raziskave je ovrednotiti držo podeželskih žensk do njihove udeležbe v procesu odločanja in pridelave krompirja v Shoushtarju v Iranu. Gre za aplikativno raziskavo, pri kateri je uporabljena deskriptivno-korelacijska metoda. Želeni podatki so bili zbrani s pomočjo študija metodološke literature in terenske raziskave, predstavljeni pa so s frekvencami, odstotki in variancami. Glede na velikost populacije je bil izbran vzorec, ki je zajemal 288 ljudi. Rezultati so nakazali močno povezavo med odnosom do dela ter participacijo v procesih odločanja in pridelave. Rezultati so prav tako pokazali, da boljša drža žensk do njihove participacije v procesu odločanja glede pridelovanja in dela na kmetiji izboljša njihovo samozavest, občutek neodvisnosti in moči ter jih tako spodbuja k učinkovitemu sodelovanju v teh dejavnostih.
Drawing on original research conducted by leading experts, The Internet and the 2016 Presidential Campaign comprehensively examines how candidates, campaigns, and others used social media and the ...Internet throughout the 2016 election.
V prispevku avtorici predpostavljata, da ima izobraževanje starejših odraslih pomembno vlogo pri zmanjševanju njihove družbene izključenosti. S pomočjo izobraževanja narašča : število virov socialne ...opore, hkrati pa izobraževanje spodbuja različne razsežnosti socialne opore, saj starejšim odraslim omogoča druženje, emocionalno oporo, instrumentalno in informacijsko oporo. Avtorici v prispevka ugotavljata, da je v Sloveniji - kljub boljši ponudbi izobraževanja za starejše odrasle - njihova udeležba v izobraževanju med leti 1987 in 2004 upadla. Podatki treh raziskav kažejo, da se je število zaznanih ovir, ki starejše odrasle odvračajo od izobraževanja, zmanjšalo v leta 1998 in se bolj v letu 2004, če se podatke primerja s podatki iz leta 1987, kar lahko pomeni, da bi se ob ustreznejši ponudbi izobraževanja starejši odrasli gotovo v večji meri odločali za izobraževanje. Da bo potrebno izobraževanje za starejše odrasle drugače zasnovati, dokazuje tudi v leta 2004 pri starejših odraslih najmočneje izraženi motiv za izobraževanje - potreba po socialnih stikih.
PDF
