Poorly developed teachers' competences for managing children's allergies can pose a significant problem for the wellbeing of children in the preschool and school environment. The purpose of this ...study is to explore the attitudes and theoretical understanding of the management of allergic reactions in children among future teachers.
A total of 572 future teachers participated in the study, 56% of whom were in the 1st year of undergraduate educational programmes, while 44% were in the 4th year. The participants answered the Teachers' Health Competences Development - Allergy Questionnaire.
The future teachers showed positive attitudes towards learning more about different child health issues. There was an average understanding of managing allergic reactions in children (59.4%; SD=16.1% success), with no statistically significant difference regarding the duration of education, science background or the students' self-allergy. There was, however, a statistically significant difference in achievement scores between future teachers in different educational programmes (
(3,568)=6.4,
≤.000). A subgroup of future teachers exposed to basic allergy education in the 1
year and tested again in the 4
year showed significantly better knowledge (
-
=83.0;
=.008).
The duration of future education, science background and self-allergy did not influence the level of knowledge regarding the management of allergic reactions in children. A basic educational programme in allergy management had a positive effect on future teachers' knowledge of managing allergic reactions in children. Our study indicates that all future teachers should be included in specific educational programmes in order to develop adequate health competences.
Avtorica v članku preučuje glavne trende in vzorce sprememb v splošnem procesu gospodarske, socialne in politične preobrazbe, ki preoblikuje urbanistične izzive v vzhodnoevropskih mestih. Obravnava ...pomembna gonila sprememb, kot so prizadevanja za oblikovanje tržnega stanovanjskega sistema in konkurenčnih stanovanjskih trgov v postsocialističnem urbanem okolju. Raziskava usmerja prepotrebno pozornost na pomembna vprašanja urbanistične in stanovanjske politike, ki močno vplivajo na razumevanje procesa tranzicije na tem območju. Avtorica preučuje večplastne procese tržnih stanovanjskih reform (privatizacijo, deregulacijo in decentralizacijo) in njihov vpliv na prostorsko preobrazbo urbanih stanovanjskih trgov v vzhodnoevropskih mestih. Njena glavna teza, podprta z empiričnimi dokazi iz številnih vzhodnoevropskih mest, je, da so ti najpomembnejši procesi urbanih sprememb ustvarili mozaik najrazličnejših urbanističnih izzivov. Preučevanje teh izzivov s stanovanjskega vidika omogoča boljše razumevanje urbanih družbenih gibanj v vzhodnoevropskih mestih in njihovi dinamični resničnosti. Avtorica meni, da lahko različne vloge urbanih družbenih gibanj razložimo z različnimi demokratičnimi tradicijami, praksami in značilnostmi politik vzhodnoevropskih mest ter z institucionalnimi strukturami in zmogljivostjo netržnih déležnikov. V nekaterih primerih tradicija močnih vlad in uprav po političnih spremembah leta 1990 nevladnim organizacijam omogoča, da »izrazijo« svoje skrbi in so sprejete kot legitimen partner v združenjih, ki se odzivajo na urbanistične izzive. V drugih primerih tovrstno institucionalno sodelovanje sploh ne obstaja, zaradi česar pride do izstopa iz formalnih sistemov in njihove opustitve. V prvem primeru so urbana družbena gibanja oživila razprave o gentrifikaciji in socialni segregaciji v stanovanjskih naseljih in soseskah, ki so bile prej izolirane od trga in so se borile za svojo »pravico do mesta«. V drugem primeru se posamezniki in organizacije zatekajo k neformalnim rešitvam problema naraščajoče stanovanjske neenakosti, revščine in izključenosti, ki se izraža v močnem povečanju neformalnih naselij in nezakonite gradnje v mestih.
Domestic violence is recognized as a public health problem with a high prevalence in the general population. Healthcare professionals play an important role in the recognition and treatment of ...domestic violence. Hence, conducting research on factors that facilitate or inhibit appropriate actions by healthcare professionals is of the upmost importance. The objective of the study was to examine the relationship between healthcare professionals' attitudes toward the acceptability of domestic violence and their responses when dealing with victims of domestic violence.
The sample consisted of 322 healthcare professionals (physicians, dentists, nursing staff and other healthcare workers; 85.2% female), who completed a questionnaire, assessing their attitudes towards domestic violence, experience, behaviour and perceived barriers in recognizing and treating domestic violence in the health care sector. The study was cross-sectional and used availability sampling.
The results showed no significant differences in domestic violence acceptability attitudes when comparing groups of healthcare professionals who reported low or high frequency of domestic violence cases encounters. Furthermore, we found that domestic violence acceptability attitudes were negatively associated with action taking when the frequency of encounters with domestic violence cases was high and medium. However, the attitudes were not associated with action taking when the frequency of encounters with domestic violence cases was low.
The results highlight the important role of attitudes in action taking of healthcare professionals when it comes to domestic violence. This indicates the need for educational interventions that specifically target healthcare professionals' attitudes towards domestic violence.
Izhodišča. Namen raziskave je bil analizirati mnenja vzgojiteljev o nastanku poškodbe pri organiziranih in neorganiziranih gibalnih dejavnostih otrok v vrtcih glede na starost otrok. Metode. Podatki ...so bili pridobljeni z anketiranjem 322 vzgojiteljev iz 53 vrtcev v Sloveniji. Izračunane so bile frekvence in izveden hi-kvadrat test. Rezultati. Večina otrok ima v vrtcu organizirane gibalne dejavnosti od 1-krat do 2-krat tedensko; pri otrocih prvega starostnega obdobja trajajo večinoma 20 minut in manj, v drugem starostnem obdobju pa od 20 do 30 minut. Dejavnosti potekajo največkrat v igralnici, v kateri se tudi poškoduje največ otrok. Poškodbe nastanejo najpogosteje pri teku in skokih, manj pri drugih gibalnih dejavnostih. Med prosto igro pa se otroci največkrat poškodujejo na zunanjem igrišču, in to med 9. in 12. uro. Večkrat se poškodujejo dečki kot deklice. Vzgojitelji kot najpogostejši vzrok za poškodbo navajajo nepredvidene situacije, najpogostejše poškodbe pa so udarci, in sicer v glavo, zlasti pri najmlajših otrocih, ki zaradi tega nekaj dni ostanejo doma. Starši najmlajših otrok so tudi manj zadovoljni z ukrepanjem vzgojitelja. Vzgojitelji največkrat sami sanirajo poškodbo in obvestijo starše. Le tretjina vzgojiteljev vedno naredi zapisnik o poškodbi, več kot polovica le pri hujših poškodbah. Zaključki. Analiza je pokazala statistično značilne razlike med različnimi starostnimi skupinami otrok glede vzrokov poškodb, časa nastanka poškodb, prostora, v katerem se otrok poškoduje med organizirano gibalno dejavnostjo, vrste dejavnosti med poškodbami, dela poškodovanega telesa in zadovoljstva staršev z ukrepanjem vzgojitelja ob poškodbi. Na podlagi dobljenih rezultatov so predlagani ukrepi za zmanjševanje poškodb pri predšolskih otrocih v vrtcu.
PDF
