V zborniku Gemeinsamkeit auf getrennten Wegen s podnaslovom Die slowenischen Doktoranden der Grazer Philosophischen Fakultät im Zeitraum 1876–1918 und die Gründung der Universität in Ljubljana so ...zbrani prispevki o slovenskih doktorskih kandidatih Filozofske fakultete Univerze Karla in Franca v Gradcu v zadnjem obdobju obstoja donavske monarhije. Prispevki so plod raziskav v okviru projekta Zgodovina disertacij slovenskih kandidatov v Avstroogrski monarhiji, kjer so bili predhodno obravnavani že slovenski doktorandi Karlove univerze v Pragi in Univerze na Dunaju.
Matej Hriberšek z monografijo Slovenski doktorji klasične filologije na dunajski univerzi v obdobju 1872–1918 razširja in nadgrajuje raziskave, ki jih je izvedel za področje klasične filologije v ...sklopu projekta »Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v avstro-ogrski monarhiji (1872–1918)«. Izbira letnic je logična: leta 1872 je v avstro-ogrski monarhiji prišlo do korenite reforme doktorskega študija (odtlej so doktorski kandidati morali pred promoviranjem napisati znanstveno disertacijo ter uspešno opraviti dva rigoroza), leto 1918 pa zaznamuje konec monarhije. Za to obdobje je na dunajski Filozofski fakulteti evidentiranih 11 doktoratov s področja klasične filologije. Hriberškov pogoj za uvrstitev kandidata na seznam ni bil le, da slednji izvira s slovenskega narodnostnega ozemlja, ampak tudi, da je za materni jezik na vpisnici navedel slovenščino. Čeprav za dva kandidata (Janeza Maslja in Franca Omerzo) v arhivski dokumentaciji ni zapisa o promociji, sta v knjigo vseeno vključena, saj sta opravila vse oziroma večino obveznosti, ki so bile zanjo pogoj.
Anton Sòvre in Anton Sovrè Matic Kristan
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2021, Letnik:
23, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek opisuje mladost in šolanje Antona Sovreta, kasneje znamenitega klasičnega filologa in prevajalca. Rodil se je v kmečki družini v Šavni Peči, kjer je tudi odrastel. Njegov oče je bil po ...železniški nesreči invalidsko upokojen in družina se je preselila v Krško. Nižjo gimnazijo je Sovre opravil v Celju, višjo pa v Ljubljani. Sprva je študiral na Dunaju, kjer je bil tudi predsednik društva slovenskih študentov Slovenija; kasneje je študiral v Gradcu. Leta 1912 se je prijavil h klavzurnim izpitom, ki pa mu jih ni uspelo opraviti v celoti. Med prvo svetovno vojno se je poročil z Albino Schöner. Diplomiral je šele leta 1925 z diplomskimi izpiti na Univerzi v Ljubljani. Članek povzema tudi življenjske poti Sovretovih sedmih sorojencev, skupaj z vojaško službo vseh njegovih petih bratov med prvo svetovno vojno.
Na Tednu Univerze v Ljubljani (UL) 2023 so prof. dr. Katarini Čufar podelili naziv zaslužna profesorica, za pomembne prispevke k razvoju znanosti o lesu in dendrokronologije, kakovostno in predano ...pedagoško in mentorsko delo, organizacijo dela in upravljanje na Univerzi v Ljubljani ter krepitev splošnega ugleda UL doma in v svetu. Univerza je podelila 14 priznanj zaslužnim profesoricam in profesorjem. Tri nove zaslužne profesorice, Lučka Kajfež-Bogataj, Irena Rogelj in Katarina Čufar, prihajajo z Biotehniške fakultete UL.
Na Univerzi v Ljubljani (UL) je med 28. novembrom in 2. decembrom 2022 potekal Teden univerze in tudi letos, ob 103. rojstnem dnevu univerze, so bili predstavljeni najodličnejši raziskovalni dosežki, ...podeljeni častni nazivi, plakete, nagrade in priznanja vsem, ki so pripomogli, da je Univerza v Ljubljani iz leta v leto boljša. Na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete UL smo zelo ponosni, da je na slavnostni seji Senata Univerze v Ljubljani 29. 11. 2022 Zlato plaketo prejel tudi naš sodelavec, prof. dr. Primož Oven, vodja Katedre za kemijo lesa in druge lignocelulozne materiale. Prof. Oven je mednarodno uveljavljen raziskovalec in pedagog na področju proučevanja zvez med funkcijami, strukturami, kemizmom in lastnostmi lesa, biorafinacije ter valorizacije lesne biomase s poudarkom na pridobivanju in uporabi nanoceluloze in lesnih ekstraktivov. V akademskem in gospodarskem okolju promovira trajnostno izrabo lesa v krožnem biogospodarstvu in skrbi za ugled UL doma in v tujini.
Učijo se, torej so Dušana Findeisen
AS. Andragoška spoznanja,
11/2023
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Avtorica že desetletja sodeluje v procesu profesionalizacije izobraževanja starejših v Sloveniji. Profesionalizacija novega področja izobraževanja odraslih prispeva k izgradnji družbene vrednosti ...starejših in njihovega izobraževanja ter družbene vrednosti izobraževanja izobraževalcev starejših odraslih. Avtorica navaja distinktivne značilnosti profesionalizacije, kot so disciplinarno znanje, natančno, avtonomno delo, normativna pravila, ki jih postavljajo člani profesije (slov. stroke). Uporabljena je historična metoda opazovanja skozi oči akterjev, vpletenih v snovanje in razvoj profesionalizacije izobraževanja starejših na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje. Spoznanja bodo vodilo nadaljnjemu razvoju področja.
Tekom štiridesetih let razprav o begu možganov na Slovenskem so se porodile različne ideje o tem, kaj storiti, da bi preprečili dolgoročne negativne družbenoekonomske posledice bega možganov. ...Predlogi se razpenjajo od ukrepov za omejevanje izseljevanja izobraženega in visoko usposobljenega kadra prek razmislekov o nujnem spodbujanju vračanja do ideje o mednarodnem sodelovanju, ki je bilo v jedru predloga za »Tretjo slovensko univerzo«. Odhajanje bi morali urediti tako, da to ne bi predstavljalo odliva znanja, ampak njegovo oplemenitenje – z organiziranjem transnacionalne mreže, po katerih znanje kroži in se tudi vrača.
Jesenkove nagrade Biotehniške fakultete UL so najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke ter za gospodarski in splošni družbeni napredek na področju biotehniških ved v ...Sloveniji. Biotehniška fakulteta jih podeljuje že vse od leta 1973, med njimi tudi Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija. Za leto 2021 je to nagrado na slovesnosti v marcu 2022 prejel asist. dr. Jure Žigon, ki je na Oddelku za lesarstvo BF zaposlen kot samostojni strokovni delavec.
Članek obravnava intelektualno elito ruskih priseljencev v Slovenijo med obema svetovnima vojnama, ki je predstavljala prvo generacijo ruske emigracije. Ob orisu širšega zgodovinsko‑političnega ...ozadja v tedanji Sloveniji in Jugoslaviji prispevek prikaže usode in delovanje nekaterih vidnih predstavnikov, ki so med drugim tudi vplivali na takratno slovensko kulturno dogajanje. Izpostavljeni so J. V. Spektorski, A. Bubnov in A. V. Isačenko, ki so s svojo akademsko dejavnostjo v mnogočem obogatili in razširili slovensko kulturno zavest. V razpravi so njihova dela podrobneje predstavljena.
Globalizacija je proces, ki zaznamuje praktično vse sfere družbenega življenja, tudi izobraževanje oziroma konkretneje univerzo, z njenim izrednim študijem pa tudi izobraževanje odraslih. ...Internacionalizacija je bistvena konstitutivna lastnost univerze (poleg akademske svobode, avtonomije, kolegialnega vodenja in elitnosti), ki je skozi čas, predvsem v obdobju nacionalne zaprtosti, zbledela. Vsako zgodovinsko obdobje je univerzi in njeni internacionalizaciji dalo neizbrisan pečat, zato moramo novodobni proces ponovne internacionalizacije univerze razumeti v kontekstu današnjih neoliberalnih motivov. Univerza si mora prizadevati, da obdrži svoj konstitutivni člen – internacionalizacijo, pri čemer pa bo morala braniti svoje akademske korenine nasproti neoliberalnim tržnim vplivom (na primer GATS), ki poleg vprašljive kakovosti prinašajo tudi skrb vzbujajoči akademski imperializem.
PDF
