Prostorski podatki niso neposredno povezani le s prostorskim načrtovanjem, temveč z urejanjem prostora na splošno in s tem tudi s sistemom obdavčenja nepremičnin. Kakovost prostorskih podatkov vpliva ...na učinkovitost sistema obdavčenja nepremičnin, njegovo izdatnost, pravičnost in racionalnost. V članku je opredeljen metodološki pristop k analizi kakovosti prostorskih podatkovnih nizov zbirk podatkov, ki jih občine upravljajo za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Za analizo kakovosti podatkov sta za raziskavo opredeljena in uporabljena prilagojena Jaccardov in Czekanowskijev koeficient, ki sta uporabna, kadar so razlike med primerjanima podatkoma manjše od 5 %. S tema koeficientoma se ugotovi raven ujemanja površin stavb in nezazidanega stavbnega zemljišča iz občinskih zbirk podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in iz registra nepremičnin. Na podlagi analize popolnosti, logične usklajenosti in tematske natančnosti občinskih zbirk podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je izvedena posodobitev občinskih zbirk podatkov. Analizirane so spremembe v občinski zbirki podatkov po posodobitvi, in sicer glede števila zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Rezultati prve tovrstne raziskave so dobljeni na manjšem vzorcu, vendar je metodologija uporabna tudi za izvedbo analize na večjem vzorcu oziroma v vseh občinah v Sloveniji. Poleg tega je lahko v podporo strokovnjakom na občinah, prostorskim načrtovalcem in odločevalcem na področju davčne politike.
Skladno s tehnološkim in z znanstvenim napredkom ter vse večjo kompleksnostjo družbenih procesov se je tudi na področju urejanja prostora pojavila potreba po interdisciplinarnosti znanj, veščin in ...kompetenc posameznika. Proces urejanja prostora namreč vključuje potrebo po poznavanju različnih strokovnih in znanstvenih področij, od bolj umetniško usmerjenih, prek socioloških do popolnoma inženirsko-tehničnih vej in ekonomsko-pravnih področij. Tako mora posameznik znanja, ki jih pridobi med študijem, za svoje uspešno delo dopolniti in nadgraditi tudi s številnimi veščinami in kompetencami. Da bi prepoznale te in določile njihovo pomembnost, smo izvedle anketo med strokovnjaki, ki se ukvarjajo z obravnavanim področjem v Republiki Sloveniji. Rezultati ankete nam ponujajo vpogled v spekter področij, ki jih morajo ti strokovnjaki poznati, njihove specifične kompetence, prirojene in pridobljene veščine in probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Le v povezavi različnih disciplin lahko pričakujemo uspešno rešitev problemov. Na mejnih področjih različnih ved namreč nastajajo nova znanja in spoznanja, ki omogočajo oblikovanje novih strokovnih in znanstvenih rešitev.
V prispevku so predstavljene osnovne značilnosti regionalne komponente pri načrtovanju razvoja podeželja. Urejanje podeželskega prostora in razvoj teh območij se je začel v srednjeevropskih državah ...pred približno tridesetimi leti predvsem zaradi velikih strukturnih sprememb v posameznih dejavnostih. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je tudi Slovenija poskušala razviti metode urejanja in razvoja podeželja, žal pa smo ostali bolj pri poskusih. Uvajanje regionalne komponente je nujnost, saj razvoj ne more biti uspešen zgolj na manjši prostorski enoti.
Prispevek izhaja iz teze, da je prostorsko načrtovanje odvisno od poznavanja potreb in značilnosti uporabnikov, in zato sta vključevanje uporabnikov v načrtovalsko prakso in sprejemanje odločitev o ...razvoju v prostoru pričakovani razvojni fazi. Teza je podprta z opisom značilnosti prejšnje načrtovalske prakse v razvitem svetu, primerjalni oris značilnosti prejšnje slovenske prakse pa je uporabljen za opis razmer, ki obvladujejo sodelovanje udeleženih v domači načrtovalski praksi. Sodelovanju kot načinu aktivnega vključevanja udeleženih v zgodnje faze načrtovanja in sprejemanja odločitev besedilo pripisuje pozitivne učinke in ga opredeli kot način dela in življenja v prihodnosti. Prispevek povezuje potrebe po znanju, ki jih čutijo prostorski načrtovalci, s pozivi k izobraževanju za trajnostni razvoj in predstavi nekatere pobude in možnosti za učenje o urejanju prostora v šoli.
SI: Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca, v kateri se vodijo podatki o infrastrukturnih objektih. Osnovni namen vzpostavitve zbirnega katastra je prikaz zasedenosti prostora z ...objekti gospodarske javne infrastrukture, kar nam omogoča smotrnejše urejanje prostora, varnejše izvajanje posegov v prostoru in gospodarnejše ravnanje z infrastrukturnimi objekti. V članku so prikazani rezultati projekta vzpostavitve sistema evidentiranja gospodarske javne infrastrukture in uporabnost zbranih podatkov o gospodarski javni infrastrukturi v postopkih za doseganje trajnostnega okoljskega in prostorskega razvoja. EN: Cadastre of public infrastructure is a record on the national level where the data about all public infrastructure objects is collected. Basic purpose of the record is to provide information on space used by public infrastructure, which contributes to more reasonable spatial planning and safe executing of work in space. Data on public infrastructure that is maintained in the Cadastre of public infrastructure is very useful in decision-making related to sustainable development.
V 60-tih letih prejšnjega stoletja se je pokazala nujnost povezovanja različnih vidikov sektorskega planiranja, razvilo se je regionalno-prostorsko planiranje. V Sloveniji so bile v obdobju 1970-1975 ...izdelane strokovne osnove za sprejem regionalno-prostorskega plana republike. S prehodom na sistem družbenega planiranja so se sprejemale le splošne usmeritve, ker se je nadaljevalo še 10 let v samostojni državi. Šele v letu 2002 je bila sprejeta Strategija prostorskega razvoja, pri tem pa niso bila razčiščena razmerja z strategijo regionalnega razvoja, strategijo razvoja na državni ravni in usmeritvami na evropski ravni.
V članku predstavljamo uporabnost geomorfološkega znanja za preventivo pred nekaterimi naravnimi nesrečami, ki jih imenujemo tudi geomorfološke nesreče. Opisujemo domače in tuje izkušnje pri ...aplikaciji tovrstnega geomorfološkega znanja. Znano je, da razmerje med sredstvi, vloženimi v sanacijo zemeljskih plazov, in prihranki zaradi preventive ponekod znaša od 1:10 do celo 1:2000. Uporaba geomorfološkega znanja in ustreznih kartografskih podlag pri prostorskem planiranju je v Sloveniji sicer opredeljena v zakonodaji, a se ne izvaja dosledno. Naročnikom (občinam) in izvajalcem (izdelovalcem planov) v prispevku predlagamo, da pri načrtovanju razvoja prostora bolj upoštevajo geomorfne procese in značilnosti reliefa.
V članku je kratko predstavljena zakonodaja z vidika urejanja naselij in graditve objektov, pri čemer je izhodišče raziskovanja na odnosu prostorskih razvojnih dejavnikov s formalnopravnimi normami ...in merili. V trenutku, ko so dejavniki že splošno veljavni, se zaradi narave pojma ali predmeta že pojavlja njegova nova oblika. Urejanje prostora je glede na zakonsko osnovo prej omejitev kot proces v razvoju, vendar je v preteklosti utrdila določene norme in pravila, ki so se opirale na prepoznavanje kakovosti prav teh dejavnikov. Na teh dejstvih bodo temeljila izhodišča za oblikovanje normativnih inštrumentov tudi v prihodnosti, a bodo morali biti fleksibilno nastavljeni in časovno hitreje spremenljivi. To je osnova tudi novega zakona o urejanju prostora, izvajanje v smislu bogatenja prostora pa bo preveril čas
The article describes the circumstances in the field of regional planning in Slovenia where new administrative and spacial organization-regions will be introduced. The new administrative organization ...will have a great impact on further spatial development of Slovenia. How the long term spatial development will go on dependsnot only on law, but also on the development strategy and development policy based on clear development targets. A new spatial and administrative organization is a good occasion for further development, wich was proved on several good examples introduced several decades before in various parts of the world. New administrative territorial improvements have been done on the base of known main and sectorial aims, strategies and measures. Changes toward better urban and spatial long term development in Slovenia are not possible without adequate measures, policies and strategies. On the contrary, the dispersion of administrative competence without these measures could deteriorate the spatial circumstances.
The role of geodesy in Slovenia in the field of land management is a product of the bygone socioeconomic system. The existing socioeconomic system and different perception od space, land and real ...estate, dealing with space as economic resource, enable and request a changed role of surveyors, which is to be found not only in surveying. The importance of land as an economic resource, and importance of the value of land and real estate call for a consideration of a whole new role of surveying in land management, which has established in several modern countries, upon which we, as a society, like to model ourselves.
PDF
