Mentorstvo, kot diadicni odnos med manj in bolj izkuseno osebo, kjer prva pomaga drugi pri razvoju, ima karierne in psihosocialne funkcije. Mentorski odnos po Kramovi (1998) omogoca razvoj spretnosti ...in kompetenc ter samospostovanja. Mentorstvo ima za kandidata objektivne karierne ucinke, kot sta napredovanje in placa, ter subjektivne karierne ucinke, kot so zadovoljstvo s kariero, pripadnost karieri, zadovoljstvo z delom in namere po menjavi slu f.be. U godnosti mentorskega odnosa so odvisne tudi od stopnje formaliziranosti tega odnosa in spola udelezencev v mentorskem odnosu, tj. mentorja in kandidata.
The model developed for evaluating the optimal division of Slovenia into provinces is based on regional centres equipped with activities of appropriate levels, including universities. Connections ...between universities and the industry of a province are important factors in ensuring equal opportunities to access university education. Information on the regional concentration of students and distribution of organizations providing field placements in relation to all organizations in Slovenia is an important criterion of quality of university education. University and professional studies in geodetic engineering for the entire country is conducted at the University of Ljubljana. A comparison was made between the old and the new university and professional study programmes during the transition to the Bologna study programmes, when University of Ljubljana synchronously offered the old and new study programs (academic years 2008/09, 2009/2010, and 2010/11). The focus of this paper is on the role of field placements in the university with special reference to the understanding and evaluation students' and graduates' competences. The demographic composition of students in geodetic engineering with their involvement in field placements is analysed. An analysis of regional distribution mapping and demographic analysis of organizations with the determination of distance from place of residence of students in geodetic engineering to their field placement is presented.
Zaradi velike obsežnosti in raznovrstnosti izobraževanja in učenja odraslih ima to področje vzgojno-izobraževalne dejavnosti velike težave z identiteto. Te težave ugotavljamo na vseh treh ...identifikacijskih področjih, to pa so: identiteta stroke in področja izobraževanje odraslih; družbena identiteta stroke, ki jo štejemo za izobraževanje odraslih; osebna identiteta - identiteta izobraževalcev odraslih s stroko in dejavnostjo izobraževanja in učenja odraslih. V prispevku navajamo identitetne težave na vseh treh področjih. Pomanjkljiva identiteta je huda ovira pri izobraževanju in usposabljanju tistih, ki delajo in/ali želijo delati na področju izobraževanja odraslih ali pa se to od njih želi in/ali pričakuje. S skupnim imenom jih označujejo za izobraževalce odraslih, a njihove vloge in naloge n tem področju so različne. Vsebine in način usposabljanja je treba temu prilagoditi. Priporočamo: da se iz dokaj obsežnega seznama mogočih vsebin oblikujejo modularni programi, ciljno naravnani na izbrane ciljne skupine; da se udejanjanju programa sistematično pristopi z metodami trženja in pridobivanja (rekrutiranja) udeležencev; da se pridobi možnost za izdajo javno veljavnih certifikatov, s temi pa bi lahko nadomestili zdajšnji program pedagoško-andragoške izobrazbe, ki navedenim težavam z identiteto ne sledi dovolj in ustrezno; da se uspešne programe distribuira po Sloveniji in po možnosti izpelje v sodelovanju s partnerskimi institucijami
Prvi del članka osvetljuje sodobno učenje učiteljev in spremembe v družbi, ki vplivajo na njihovo delo in posledično njihov profesionalni razvoj. Nato predstavi vlogo izobraževalcev pri učenju ...učiteljev in primere treh različnih profilov, ki pokrivajo to področje. Poudarek je na potrebnem znanju in kompetencah ter profesionalnem razvoju izobraževalcev. Na koncu so nanizana odprta vprašanja in pobude, ki bi različna prizadevanja lahko povezali v skupen okvir.
V juniju 2007 je v Italiji potekalo skupno srečanje FELASA (Federation of European Laboratory Animal Science Associations) in ICLAS (International Council for Laboratory Animal Science), katerega se ...je udeležilo preko 1100 strokovnjakov iz vseh kontinentov. Na simpoziju je bil predstavljen obsežen pregled najnovejših znanstvenih dognanj in tehnologije s področja znanosti o laboratorijskih živalih, ki je potekal v znamenju predstavitev, konzultacij ter pripravljanja smernic za prihodnost. Na srečanju predstavljene teme se nanašajo predvsem na izboljšave in inovativno tehnologijo eksperimentalnih postopkov, oskrbo in uporabo živali v poskusih, zakonodajo, usposabljanje osebja ter etike in so v prispevku podrobneje opisane. V prispevku namenjamo nekaj poudarka tudi evropski zakonodaji, ki je v procesu dopolnjevanja in spreminjanja. Vse v EU sprejete spremembe bodo namreč vplivale tudi na predpise v Sloveniji.
Prispevek prikazuje pomen mentorjev praktičnega uposabljanja, predvsem njihovo mentorstvo študentom v različnih delovnih organizacijah. Predstavljen je del izobraževanja mentorjev s seminarja za ...mentorje/ice praktičnega usposabljanja študentov na I. in II stopnji študijskih programov Univerze v Ljubljani. Prikazuje stanje in potrebe mentorjev po izobraževanju na področju praktičnega usposabljanja študentom na podlagi analize anketnega vprašalnika za omenjene mentorje. Opisane so pravne osnove za področje praktičnega usposabljanja, od načel do razlik v ciljih praktičnega usposabljanja glede na posamezno strokovno področje in glede na novosti po zahtevah bolonjske prenove. Spoznamo pomen medsebojne povezanosti mentorja s fakultete (koordinator mentor), mentorja v delovni organizaciji (zunanji ali licencirani mentor) in študenta ter njihove vloge, kot tudi pomen bolj načrtnega praktičnega usposabljanja študentov po zahtevah bolonjske prenove študijskih programov na Univerzi v Ljubljani.
Svetovalna dejavnost v svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih je septembra letos vstopila v deseto leto delovanja. Temeljni koncept dejavnosti, zagotavljanje brezplačnega »andragoškega ...svetovalnega dela« v partnerskem sodelovanju z različnimi organizacijami v okolju v vseh fazah izobraževalnega procesa, od odločanja do zaključka izobraževanja ali učenja, ostaja nespremenjen. Razvija pa se nova vsebina v pristopih svetovalnega dela, novih partnerskih povezavah, novih promocijskih aktivnostih idr., še posebno, da bi povečali dostop do svetovanja in izobraževanja ranljivim skupinam odraslih, skupinam, ki se zaradi različnih oblik oviranosti manj pogosto ali celo nikoli ne vključijo v izobraževanje. Za zagotavljanje celovite in kakovostne svetovalne dejavnosti pa je ključna ustrezna usposobljenost svetovalcev v svetovalnih središčih. Za svetovalce v mreži 14 slovenskih svetovalnih središč temeljno usposabljanje in stalno strokovno spopolnjevanje razvija in izvaja Andragoški center Slovenije v sodelovanju s svojimi strokovnimi sodelavci in zunanjimi domačimi, pa tudi tujimi strokovnjaki. Usposabljanja vključujejo kompleksna in interdisciplinarna znanja ter spretnosti o vseh vidikih izobraževanja in učenja odraslih v sodobni družbi ter o vodenju svetovalnega procesa. Vsako od teh dveh področij zajema številne naloge, ki jih opravljajo svetovalci v svetovalnih središčih, pa tudi na novo razvijajo, kar predstavljamo v prispevku.
Prispevek obravnava področje upravljanja kompetenc v sodobnih organizacijah. Poseben poudarek je namenjen predstavitvi rezultatov empiričnega proučevanja razvojne stopnje upravljanja s kompetencami ...na primeru velikih in srednje velikih slovenskih podjetij. Rezultati raziskave izpostavljajo predvsem področja pridobivanja in razvoja znanj, veščin ter inovativnosti kot ključnih kompetenc. Z analizo in diskusijo empiričnih rezultatov so podani temeljni vzroki za identificirane probleme na tem področju ter oblikovani predlogi za izboljšanje stanja v smeri uspešnejše in učinkovitejše prakse pri upravljanju kompetenc v slovenskih podjetjih.
The second 'green skills' forum organised by Cedefop and the OECD-LEED in February 2014 provided an open space for discussion between researchers, policy-makers, social partners and international ...organisations on skills development and training needs for a greener economy. The focus of this second staging of the event was 'green skills and innovation for inclusive employment growth'. The discussions were aimed at identifying obstacles and challenges lying ahead for the development of skills, education and training policies suitable to address the transition to greener and job-rich growth: to set out strategies, initiatives and policy approaches tackling key skills issues for green growth; compare methods and tools used in monitoring and evaluating developments in labour markets; indicate how research can support better targeted policy-making and skills strategies; and identify gaps in knowledge and provide guidance for future research and collaboration for transitioning to a low-carbon economy. (Author's abstract, IAB-Doku).
Avtorica v prispevku na osnovi rezultatov mednarodne ankete o nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih (CVTS) v podjetjih prikazuje stanje in trende na področju nadaljnjega ...poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji z mednarodno primerjavo z državami EU v obdobju od 1999 do 2005. Analiza je pokazala, da je vključenost v nadaljnje poklicno izobraževanje v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami razmeroma visoka in se je v primerjavi z letom 1999 precej povečala. Vendar pa se pri tej vključenosti pojavljajo razlike glede na spol in starost; vključenost žensk je višja kot vključenost moških in s starostjo hitro upada. Poleg tega se kažejo precejšnje razlike v vključenosti v CVTS glede na število zaposlenih v podjetju; v podjetjih z 250 ali več zaposlenimi je precej višja kot v podjetjih z 10 do 49 zaposlenimi. Višji od evropskega povprečja so tudi deleži podjetij, ki zagotavljajo nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje, trajanje vključenosti v to izobraževanje ter usposabljanje in njegovi stroški. Za podjetje je koristna informacija o uspešnosti preteklega izobraževanja in osnova za nadaljnje načrtovanje izobraževanja je tudi merjenje učinkov izobraževanja. Kljub koristim, ki jih prinaša merjenje teh učinkov, pa je v Sloveniji delež podjetij, ki ugotavljajo te učinke, med najnižjimi med evropskimi državami.