Extended description:
Slovenija je med drugim tudi dežela vinogradov, saj letno pridelamo 400.000 do 900.000 hektolitrov vina. Promet z vinom pa je samo lani na primer znašal 374.000 hektolitrov, ...60.000 hektolitrov pa smo izvozili. Toda pred meseci je nastal v prodaji vina precej kritičen položaj. Zaradi povečanih dajatev, ki so se marca zvišale od 7% na 25% (uveden je bil tudi 5% zvezni davek), obrestne mere na zaloge pa povečale od 1% na 7%, so cene vina močno narastle, promet pa padel kar za 40%. In tako trenutno leži v kleteh 323.000 hektolitrov neprodanega vina. Ker pa je do trgatve samo še 4 do 5 mesecev, pa nastaja tudi vprašanje, kam shraniti novi pridelek, saj so vse kleti že zdaj polne.
Vino ne gre v denar. Pa saj nič čudnega. Cene v nadrobni prodaji so kar za 120% do 150% večje od nabavnih, liter kvalitetnega vina pa stane tudi 600 dinarjev.
Navkljub taki kritični situaciji pa so nekatera podjetja do nedavnega vina celo uvažala in ga prodajala po sorazmerno nizkih cenah.
In posledica takih cen? V trgovinah so cele gore steklenic vina, ki si ga potrošnik ob sedanjih cenah pač ne more privoščiti. Grosisti pa ne vedo, kam z velikimi zalogami vina.
Potrošniki spet segajo po žganih pijačah, saj je vino predrago. In to je spet škodljiv pojav, saj povečane družbene dajatve niso prizadele cen žganih pijač.
Toda nekateri potrošniki so se že znašli v tej novi situaciji. Malokdo ve, da je v Ljubljani tudi nekaj točilnic, kjer grosisti točijo pristna vina po zelo zmernih cenah.Vsi ti pojavi niso razveseljivi. Zato bi bilo dobro predpise in cene čim prej popraviti in prilagoditi, ne na škodo potrošnikov, temveč samo v prid dobremu gospodarjenju.
Extended description:
Slovenija je med drugim tudi dežela vinogradov, saj letno pridelamo 400.000 do 900.000 hektolitrov vina. Promet z vinom pa je samo lani na primer znašal 374.000 hektolitrov, 60.000 hektolitrov pa smo izvozili. Toda pred meseci je nastal v prodaji vina precej kritičen položaj. Zaradi povečanih dajatev, ki so se marca zvišale od 7% na 25% (uveden je bil tudi 5% zvezni davek), obrestne mere na zaloge pa povečale od 1% na 7%, so cene vina močno narastle, promet pa padel kar za 40%. In tako trenutno leži v kleteh 323.000 hektolitrov neprodanega vina. Ker pa je do trgatve samo še 4 do 5 mesecev, pa nastaja tudi vprašanje, kam shraniti novi pridelek, saj so vse kleti že zdaj polne.
Vino ne gre v denar. Pa saj nič čudnega. Cene v nadrobni prodaji so kar za 120% do 150% večje od nabavnih, liter kvalitetnega vina pa stane tudi 600 dinarjev.
Navkljub taki kritični situaciji pa so nekatera podjetja do nedavnega vina celo uvažala in ga prodajala po sorazmerno nizkih cenah.
In posledica takih cen? V trgovinah so cele gore steklenic vina, ki si ga potrošnik ob sedanjih cenah pač ne more privoščiti. Grosisti pa ne vedo, kam z velikimi zalogami vina.
Potrošniki spet segajo po žganih pijačah, saj je vino predrago. In to je spet škodljiv pojav, saj povečane družbene dajatve niso prizadele cen žganih pijač.
Toda nekateri potrošniki so se že znašli v tej novi situaciji. Malokdo ve, da je v Ljubljani tudi nekaj točilnic, kjer grosisti točijo pristna vina po zelo zmernih cenah.Vsi ti pojavi niso razveseljivi. Zato bi bilo dobro predpise in cene čim prej popraviti in prilagoditi, ne na škodo potrošnikov, temveč samo v prid dobremu gospodarjenju.
Wine growers facing problems due to increased taxes and a decrease in wine sales.
Original language summary:
Težave vinarjev zaradi povečanih davkov in zmanjšane prodaje vina.
Jedno od osnovnih načela na kojemu se temelji carinsko i porezno pravo zemalja Europske unije, Hrvatske i mnogih drugih zemalja jest da nema oprav-danja za naplatu carine i drugih uvoznih davanja na ...uvezenu robu koja se u carinskom području te zemlje zadržava samo određeno vrijeme i, budući da se ne uključuje u gospodarski tijek, ona ne konkurira robi proizvedenoj na njezinu području. Mnoštvo je razloga pritom što se sve više u međunarodnoj trgovini pojavljuje i potreba za privremenim uvozom i izvozom roba, pa ovaj institut ima značajno mjesto u carinskom i vanjsko-trgovačkom sustavu svake zemlje.
U primjeni instituta privremenog uvoza plovila, tijekom se posljednjih godina u Republici Hrvatskoj pojavilo više otvorenih pitanja dijelom povezanih sa samom provedbom inspekcijskih nadzora na moru i u marinama te drugim mjestima odobrenima za smještaj i čuvanje plovila, a dijelom s upravnim i prekršajnim predmetima koji su u razmatranju carinskih tijela. Pri tome uočene su određene neujednačenosti i različitost u postupanju u gotovo identičnim ili veoma sličnim okolnostima, a što je dijelom posljedica različita shvaćanja i tumačenja brojnih naputaka i mišljenja u svezi s privremenim uvozom plovila.
U članku je autor pokušao dati odgovore na najveće dvojbe i neka otvorena pitanja u primjeni instituta privremenoga uvoza plovila uz potpuno oslobođenje od plaćanja carine na osnovi Aneksa C Istanbulske konvencije.
Glavni cilj ovog istraživanja je analizirati trgovinske tijekove roba i usluga Slovenije s ostatkom svijeta od pridruživanja Europskoj uniji (EU) u svibnju 2004. godine. Empirijsko istraživanje ...provedeno je primjenom Grangerovog testa uzročnosti i Vektorskog modela korekcije pogrešaka (VECM) koristeći tromjesečne podatke od 2005. do 2017. godine. Primijenjeni Hansen i Seo (2002) test potvrdio je pretpostavku linearnosti između promatranih varijabli i prikladnost empirijskog pristupa u radu. Rezultati istraživanja ukazuju na dominaciju uvoza nad izvozom u trgovinskom obrascu slovenskog gospodarstva i pozitivnu trgovinsku bilancu s ostatkom svijeta od vremena njenog pristupanja Europskoj uniji.
Automobili, brodovi, plovni objekti, kamp-kućice i druga prijevozna sredstva mogu se privremeno uvesti i ostati u Republici Hrvatskoj, s prekidima ili bez njih, najduže 6 mjeseci u dvanaestomjesečnom ...razdoblju. Brodovi i drugi plovni objekti registrirani izvan carinskog područja Hrvatske i u vlasništvu osoba s prebivalištem na području druge države, koji su namijenjeni ponovnom izvozu, mogu biti privremeno uvezeni u Hrvatsku, točnije u „carinsko područje Republike Hrvatske“ (koje uključuje unutarnje morske vode i teritorijalno more) bez plaćanja uvoznih carinskih davanja i poreza. Međutim, njima se mogu koristiti samo osobe koje nemaju prebivalište na teritoriju Hrvatske, ili osobe s «uobičajenim boravkom izvan područja Hrvatske». Prema novom Pomorskom zakoniku i Uredbi o uvjetima za dolazak i boravak stranih jahta i brodica namijenjenih športu i razonodi u unutarnjim morskim vodama i teritorijalnom moru Republike Hrvatske, strani plovni objekti mogu biti upisani u hrvatski upisnik bez provedbe uobičajenoga uvoznog carinskog postupka. Svrha je ovog rada uputiti na ovu mogućnost zakonitog upisa nezakonito uvezenih plovnih objekata i prikazati aktivnosti usmjerene na njezino suzbijanje.
Extended description:
»Inšpektor v pristanišču«. Opozorilo ne velja samo za slučajnega obiskovalca ali trgovskega zastopnika, pač pa tudi za ladje in tovor, zakaj ko se približa pristanišču ladja s ...panamsko ali liberijsko zastavo in če je na tovornem listu seznam živil, surovin in dodatkov za prehrambeno industrijo je to znak, da bo sanitarni inšpektor dolgo in naporno delal.
In tako hiti vsak dan pooblaščeni zvezni inšpektor Božena Bučar v pristanišče, da skrbno pregleda tovor in ugotovi ali so živila okužena z raznimi plesnimi in insekti. Dela je čedalje več. Koper se namreč specializira za uvoz živil. Lani so v pristanišče pripeljali iz prekomorskih dežel 262.000 ton prehrambenih proizvodov. Pri vsaki pošiljki je treba pregledati dokumentacijo, približno oceniti kakovost živil in pripraviti vzorce za laboratorijsko preiskavo. Inšpektor s tem prepreči okužbo ostalih živil in zaščiti zdravje potrošnika. Previdnost je na mestu, saj naši uvozniki marsikdaj kupijo blago, ki ne ustreza jugoslovanskim predpisom, je slabo embalirano in nepravilno skladiščeno. Malomarnost uvoznikov in neprimeren prevoz sta med poglavitnimi vzroki, da je treba živila uničiti ali prepovedati za prehrano ljudi. Kakavovec, ki ga pravkar inšpektorica pripravlja za laboratorijski pregled, ne kaže znakov okužbe, tale kava iz Brazilije in Indije pa ni primerna za prodajo. Letos smo uvozili 150 ton brazilske kave, ki jo je bilo treba v glavnem uničiti.
Še več odpadkov pa je pri južnem sadju. Pomaranče ali limone se resda hitro pokvarijo, toda, ko bi bile sortirane in oprane bi bil kalo mnogo manjši. Tudi, ko delavke preberejo južno sadje ni najboljše in plesen gospodari naprej. Potrošnik pa kupuje slabe in drage pomaranče. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so v pristanišču uničili 286 ton pomaranč. Zaradi slabe kakovosti živil je lani sanitarni inšpektor prepovedal za promet več kot 25.000 ton raznih prehrambenih proizvodov. In kdo nosi posledice takšnega trgovanja? Največkrat prodajalec, včasih pa naši uvozniki in posredno potrošnik. Lani so 4.000 ton soli, ki je bila strahotno onesnažena, raztresli ob poledici po cestah.
Zaradi malomarnosti uvoznikov in slabo premišljenih kupčij sanitarni inšpektor neprestano piše odločbe, da je treba uničiti živila, prepoveduje promet in uvoz dragocenih surovin.
Vse ladje niso primerne za prevoz živil in razsutega tovora. Tudi tukaj poskuša sanitarni inšpektor strokovno vplivati. Ukrepa pa tedaj, ko delavci, kot vidite na sliki, razkladajo ladjo brez potrebne delovne zaščite.
Kot smo že povedali, so živila pogosto okužena s plesnijo in insekti. Zato jih v koprskem pristanišču razkužujejo v posebnih plinskih celicah. Strokovnjaki imajo s tem kar precej dela. V celicah in posebnih skladiščih pa dozoreva sadje, zakaj uvozniki so spoznali, da je škoda manjša, če v južnih deželah kupijo nedozorelo sadje in ga šele v pristanišču pripravijo za prodajo.
Tudi semkaj zaide sanitarni inšpektor. Njegovo delo v pristanišču je, kot ste se sami prepričali zelo odgovorno in naporno. Toda inšpektor ne zmore vsega sam. Ko bi uvozna podjetja bolj pazila, kaj kupujejo, ko bi ne najemala za prevoz najslabših ladij in ko bi živil ne prevažali skupaj s svinjskimi kožami ali lesom, bi bila škoda prav gotovo manjša, potrošniki pa bi kupovali boljše blago. Tako pravijo sanitarni inšpektorji. Nam pa se zdi, da bi morali uvozniki upoštevati ustrezne predpise in jugoslovanske standarde za prehrambene proizvode, najprej pa seveda spremeniti odnos do domačega potrošnika. Treba je poostriti odgovornost, saj sanitarni inšpektor zares ne more vsakomur dovoliti vstopa v koprsko pristanišče.
Extended description:
»Inšpektor v pristanišču«. Opozorilo ne velja samo za slučajnega obiskovalca ali trgovskega zastopnika, pač pa tudi za ladje in tovor, zakaj ko se približa pristanišču ladja s panamsko ali liberijsko zastavo in če je na tovornem listu seznam živil, surovin in dodatkov za prehrambeno industrijo je to znak, da bo sanitarni inšpektor dolgo in naporno delal.
In tako hiti vsak dan pooblaščeni zvezni inšpektor Božena Bučar v pristanišče, da skrbno pregleda tovor in ugotovi ali so živila okužena z raznimi plesnimi in insekti. Dela je čedalje več. Koper se namreč specializira za uvoz živil. Lani so v pristanišče pripeljali iz prekomorskih dežel 262.000 ton prehrambenih proizvodov. Pri vsaki pošiljki je treba pregledati dokumentacijo, približno oceniti kakovost živil in pripraviti vzorce za laboratorijsko preiskavo. Inšpektor s tem prepreči okužbo ostalih živil in zaščiti zdravje potrošnika. Previdnost je na mestu, saj naši uvozniki marsikdaj kupijo blago, ki ne ustreza jugoslovanskim predpisom, je slabo embalirano in nepravilno skladiščeno. Malomarnost uvoznikov in neprimeren prevoz sta med poglavitnimi vzroki, da je treba živila uničiti ali prepovedati za prehrano ljudi. Kakavovec, ki ga pravkar inšpektorica pripravlja za laboratorijski pregled, ne kaže znakov okužbe, tale kava iz Brazilije in Indije pa ni primerna za prodajo. Letos smo uvozili 150 ton brazilske kave, ki jo je bilo treba v glavnem uničiti.
Še več odpadkov pa je pri južnem sadju. Pomaranče ali limone se resda hitro pokvarijo, toda, ko bi bile sortirane in oprane bi bil kalo mnogo manjši. Tudi, ko delavke preberejo južno sadje ni najboljše in plesen gospodari naprej. Potrošnik pa kupuje slabe in drage pomaranče. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so v pristanišču uničili 286 ton pomaranč. Zaradi slabe kakovosti živil je lani sanitarni inšpektor prepovedal za promet več kot 25.000 ton raznih prehrambenih proizvodov. In kdo nosi posledice takšnega trgovanja? Največkrat prodajalec, včasih pa naši uvozniki in posredno potrošnik. Lani so 4.000 ton soli, ki je bila strahotno onesnažena, raztresli ob poledici po cestah.
Zaradi malomarnosti uvoznikov in slabo premišljenih kupčij sanitarni inšpektor neprestano piše odločbe, da je treba uničiti živila, prepoveduje promet in uvoz dragocenih surovin.
Vse ladje niso primerne za prevoz živil in razsutega tovora. Tudi tukaj poskuša sanitarni inšpektor strokovno vplivati. Ukrepa pa tedaj, ko delavci, kot vidite na sliki, razkladajo ladjo brez potrebne delovne zaščite.
Kot smo že povedali, so živila pogosto okužena s plesnijo in insekti. Zato jih v koprskem pristanišču razkužujejo v posebnih plinskih celicah. Strokovnjaki imajo s tem kar precej dela. V celicah in posebnih skladiščih pa dozoreva sadje, zakaj uvozniki so spoznali, da je škoda manjša, če v južnih deželah kupijo nedozorelo sadje in ga šele v pristanišču pripravijo za prodajo.
Tudi semkaj zaide sanitarni inšpektor. Njegovo delo v pristanišču je, kot ste se sami prepričali zelo odgovorno in naporno. Toda inšpektor ne zmore vsega sam. Ko bi uvozna podjetja bolj pazila, kaj kupujejo, ko bi ne najemala za prevoz najslabših ladij in ko bi živil ne prevažali skupaj s svinjskimi kožami ali lesom, bi bila škoda prav gotovo manjša, potrošniki pa bi kupovali boljše blago. Tako pravijo sanitarni inšpektorji. Nam pa se zdi, da bi morali uvozniki upoštevati ustrezne predpise in jugoslovanske standarde za prehrambene proizvode, najprej pa seveda spremeniti odnos do domačega potrošnika. Treba je poostriti odgovornost, saj sanitarni inšpektor zares ne more vsakomur dovoliti vstopa v koprsko pristanišče.
Koper - inspectors at the port.
Original language summary:
Koper - inšpektorji v pristanišču.
Robna razmjena s europskim zemljama zapadnog Mediterana, uspoređujući godine 1990. i 1996., pokazuje znatan porast deficita koji je 1996. iznosio 802 mi/. USD. Dok je pokrivenost uvoza izvozom u ...1990. iznosila 88, 11%, u 1996. iznosi/aje 67,53%. Pad u robnoj razmjeni zabilježen je samo s Grčkom. Neiskorištene mogućnosti postoje u robnoj razmjeni sa Španjolskom, Portugalom i Albanijom. Slovenija postaje jedan od najvećih partnera u robnoj razmjeni
Hrvatske. Francuska ostaje i dalje značajan partner, međutim ne ulazi u najuži krug vodećih u ukupnoj robnoj razmjeni Hrvatske s inozemstvom, za razliku od Italije koja je na prvome mjestu u ukupnom izvozu i na drugom u ukupnom uvozu Hrvatske.
Predmet rada jest kvantitativna analiza hrvatske i svjetske peradarske proizvodnje za razdoblje 2005.-2009. godine. Na osnovi dostupnih statističkih podataka razlažu se osnovna obilježja peradarskog ...tržišta: brojnost peradi, proizvodnja mesa peradi i kokošjih jaja, te vrijednosti izvoza i uvoza peradarskih proizvoda na domaćem i svjetskom tržištu. U radu se koriste podaci državne statistike i FAOstat-a. Rezultati istraživanja pokazuju da je Hrvatska u analiziranom radoblju imala prosječno godišnje 10,3 milijuna peradi, proizvedena je 131 tisuća tona prirasta peradi i 813 milijuna kokošjih jaja. Ukupna vrijednost izvoza peradarskih proizvoda iznosila je oko 144 milijuna US $ s najvećim udjelom (64,8%) prerađevina od mesa peradi. Ukupna vrijednost uvoza iznosila je 178 milijuna US $ s najvećim udjelom (55,1%) mesa peradi i jestivih klaoničkih proizvoda. U svijetu se u istom razdoblju povećao broj peradi za 8,9% te je 2009. godine zabilježeno 20,5 milijardi kljunova. Svjetska proizvodnja mesa peradi porasla je sa 79,8 na 91,3 milijuna tona, a proizvodnja kokošjih jaja s 56,6 na 62,4 milijuna tona. U razdoblju 2005.-2008. godine povećala se ukupna vrijednost svjetskog izvoza mesa peradi za 64,7%, a kokošjih jaja za 85%. Istodobno se povećala i vrijednost ukupnog svjetskog uvoza ovih proizvoda, mesa peradi za 68,1% i kokošjih jaja za 79,5%.
Brodogradnja je strateški iznimno važna za Hrvatsku i zapošljava više od petnaest tisuća radnika, a najveći dio u velikim hrvatskim brodogradilištima, koja su većim dijelom ili isključivo u ...vlasništvu države te su uživala visoke državne potpore. Sukladno zahtjevima Europske unije potpore se smanjuju, a uskoro će biti i potpuno ukinute. Potrebno je u skoroj budućnosti definirati strategiju razvoja velikih hrvatskih brodogradilišta u kojoj bi se dale smjernice potrebnih ulaganja u tehnologiju i radnu snagu, ako se želi spasiti brodogradilišta od moguće propasti. Analizirani su financijski pokazatelji poslovanja za tri velika hrvatska brodogradilišta (3. maj, Uljanik i Viktor Lenac) na temelju financijskih izvještaja iz 2009. Vrijednosti promatranih pokazatelja potvrdile su lošu situaciju u velikim hrvatskim brodogradilištima. Koeficijenti obrtaja ukazali su na sporu cirkulaciju imovine u poslovnom procesu, što je posljedica nedovoljno kvalitetnog upravljanja. Brodogradilišta bi trebala poraditi na učestalijoj primjeni instrumenata zaštite od promjene deviznog tečaja, te na poštovanju rokova isporuke kako bi popravila financijske rezultate svoga poslovanja.
U ovom se radu analiziraju strukturna obilježja izvoza i uvoza hrvatske prerađivačke industrije za vrijeme tranzicije. Osnovna je značajka procesa znatno veća prosječna godišnja stopa rasta uvoza ...nego izvoza što je rezultiralo velikim relativnim deficitom. Rezultati korelacijske analize pokazuju da proizvodi koji imaju komparativne prednosti, nemaju ujedno veći omjer jedinične cijene izvoza i uvoza. U strukturi međunarodne razmjene hrvatske prerađivačke industrije prevladava inter-industrijska razmjena pri čemu pozitivne izvozne trendove bilježe radno intenzivni proizvodi i proizvodi intenzivni sirovinama. U dijelu strukture međunarodne razmjene koji se odnosi na intra-industrijsku razmjenu prevladavaju horizontalna specijalizacija i vertikalna specijalizacija s malom dodanom vrijednosti izvoza. Najveće je pogoršanje izvozne konkurentnosti na tržištu Europske unije zabilježeno kod industrije tekstila i odjeće. Indeks entropije, pokazatelj komparativnih prednosti i pokazatelj horizontalne i vertikalne specijalizacije upućuju na nedovoljnu razinu specijalizacije hrvatske prerađivačke industrije u međunarodnoj razmjeni.
U radu se razmatraju i defi niraju preduvjeti koji su doprinijeli razvitku brodarske gospodarske aktivnosti, a sa tim i infrastrukturnih uvjeta koji su značajnije potakli razvoj cjelokupnog ...gospodarstva i industrije na šibenskom području tijekom prošloga stoljeća, stvarajući
karakterističan ekonomski i društveni mediteransko-jadranski identitet. Rad ima intenciju istražiti, analizirati i razmotriti povijesne procese i okolnosti te geografske faktore koji su konfi gurirali gospodarski prosperitet grada i okolice koji je ostvaren sredinom 50-tih godina prošloga stoljeća.