Osnovni razlogi za zbiranje domačih vzorcev ajde po Sloveniji so bili predvsem v opuščanju pridelovanja domačih populacij in nadomestitev s tujimi uvoženimi sortami in populacijami, katerih seme je ...bilo na razpolago v zadostni količini pridelovalcem. Drug razlog je bil v nevarnosti, da se domače populacije skrižajo s tujim uvoženim materialom ali z novimi slovenskimi sortami in kot tretji razlog zbran material je nudil veliko variabilnost in možnost izbire ter uporabe kot vir genov za žlahtniteljsko delo. Pogosto so tam, kjer so se oz. se z žlahtnjenjem še ukvarjajo, kot potreba nastajale zbirke posameznih rastlinskih vrst. To so bili glavni razlogi pred 30 in več leti za zbiranje in reševanje gen fonda. Glede na dosedanje opise, bi lahko v grobem razdelili zbrani material v 2 skupini. Vzorce s sivimi semeni, ki imajo drobna siva semena in bele cvetove, le pri nekaterih populacijah se pojavljajo posamične rastline z rahlo roza cvetovi. Prilagojene so nižinskim in gričevnatim talnim in podnebnim razmeram, legam brez pogostih zgodnjih jesenskih slan in megla. V drugi skupini so populacije z nekoliko debelejšimi, temnimi - rjavimi semeni, osnovna barva cvetov je svetlo do temno roza, lahko se pojavijo posamične rastline z rahlo rdečimi cvetovi. Primerne so za višinske, hribovite lege s 7 do 10 dni krajšo rastno dobo. Konec septembra so primerne za žetev, saj jim v ugodnih klimatskih razmerah do takrat že odpade listje. Pri sivih populacijah pa listje odpade šele po prvih jesenskih slanah. Vzorci iz genske banke v preteklosti niso služili samo kot izhodiščni material za žlahtniteljsko delo (slovenske sorte ajde), ampak se je proučevala vitalnost semen, vsebnost polifenolov (tanina) v posameznih delih semen, genetska variabilnost in identifikacija vzorcev na nivoju DNA ter regeneracijska sposobnost v in vitro razmerah. Značilnost te zbirke je, da se je več ne dopolnjuje z domačimi populacijami, ker jih pridelovalci ne pridelujejo in jih na terenu ni možno več nabrati oz. dobiti.
‘Žilavka’ has been grown in Bosnia and Herzegovina since the XIVth century and is exploited for wine production. Although not sufficiently studied, this grapevine cultivar has high economic potential ...for the country. Five survey missions resulted in the collection of eighty ‘Žilavka’ accessions that varied in terms of names and characteristics. Because of the unknown origin of the cultivar, these accessions were analyzed with microsatellites markers in order to obtain a standard ‘Žilavka’ genotype. AFLP markers were used to investigate the genetic basis of variability within the cultivar. ‘Žilavka’ grapevines were screened on 14 microsatellite loci, thus revealing 4 different genotypes arising from mutations observed at 10 polymorphic loci. AFLP analysis of 52 ‘Žilavka’ accessions revealed 35 different genotypes, with an average polymorphism of 57 %. Cluster analysis showed no grouping of different Žilavka accessions according to their names, characteristics or collection locations. The standard ‘Žilavka’ genotype was further compared to 211 cultivars from Slovenia (49), Austria/Germany (20), France (13), Portugal (27), Croatia (19), Greece (32), Spain (21) and Italy (30) in order to assess their genetic relationships. In pairwise comparisons, the highest genetic similarity was found with Slovenian cultivars ‘Glera’ and ‘Briška Glera’ (64 %) and the highest genetic dissimilarity (100 %) with two Italian cultivars, ‘Nebbiolo Lampia’ and ‘Vespolina’. Inventory, collection and genetic characterization of ‘Žilavka’ accessions are important steps towards cultivar standardization, identification of parental cultivars and investigation of cultivar origin, required for its sustainable use.
‘Žilavka’ je pomembna vinska sorta z območja Bosne in Hercegovine kjer jo gojijo že od XIV stoletja. V preteklosti ni bila dovolj proučevana vendar ima velik ekonomski potencial za omenjeno območje. Akcesije žilavke (80), ki imajo različna imena in se razlikujejo po nekaterih osnovnih karakteristikah so bile nabrane na različnih področjih Bosne in Hercegovine. Za pridobitev standardnega genotipa žilavke smo uporabili mikrosatelitne markerje in z analizo 14 lokusov odkrili mutacije na 10 lokusih in določili 4 različne genotipe. Vse akcesije (52) katerim smo na osnovi mikrosatelitov določili standardni genotip smo nadalje analizirali z AFLP markerji in tako določili 35 različnih genotipov. Povprečni polimorfizem pri AFLP analizi je bil 57 %. S klastrsko analizo nismo odkrili skupin povezanih z različnimi karakteristikami, poimenovanjem ali izvorom akcesij žilavke. Standardni genotip žilavke smo nadalje primerjali z genotipi 211 kultivarjev iz Slovenije (49), Avstrije/Nemčije (20), Francije (13), Portugalske (27), Hrvaške (19), Grčije (32), Španije (21) in Italije (30), da bi ugotovili kakšna je sorodnost z njimi. V analizi primerjave parov smo ugotovili, da je žilavka najbolj sorodna (64 %) s slovenskima kultivarjema ‘Glera’ in ‘Briška Glera’ ter najbolj genetsko oddaljena od italijanskih kultivarjev ‘Nebbiolo Lampia’ in ‘Vespolina’. Zbiranje, vrednotenje in genetska karakterizacija akcesij žilavke je pomembna za standardizacijo kultivarjev, analizo starševstva in izvora sorte.
Osnovni razlogi za zbiranje domačih vzorcev ajde po Sloveniji so bili predvsem v opuščanju pridelovanja domačih populacij in nadomestitev s tujimi uvoženimi sortami in populacijami, katerih seme je ...bilo na razpolago v zadostni količini pridelovalcem. Drug razlog je bil v nevarnosti, da se domače populacije skrižajo s tujim uvoženim materialom ali z novimi slovenskimi sortami in kot tretji razlog zbran material je nudil veliko variabilnost in možnost izbire ter uporabe kot vir genov za žlahtniteljsko delo. Pogosto so tam, kjer so se oz. se z žlahtnjenjem še ukvarjajo, kot potreba nastajale zbirke posameznih rastlinskih vrst. To so bili glavni razlogi pred 30 in več leti za zbiranje in reševanje gen fonda. Glede na dosedanje opise, bi lahko v grobem razdelili zbrani material v 2 skupini. Vzorce s sivimi semeni, ki imajo drobna siva semena in bele cvetove, le pri nekaterih populacijah se pojavljajo posamične rastline z rahlo roza cvetovi. Prilagojene so nižinskim in gričevnatim talnim in podnebnim razmeram, legam brez pogostih zgodnjih jesenskih slan in megla. V drugi skupini so populacije z nekoliko debelejšimi, temnimi - rjavimi semeni, osnovna barva cvetov je svetlo do temno roza, lahko se pojavijo posamične rastline z rahlo rdečimi cvetovi. Primerne so za višinske, hribovite lege s 7 do 10 dni krajšo rastno dobo. Konec septembra so primerne za žetev, saj jim v ugodnih klimatskih razmerah do takrat že odpade listje. Pri sivih populacijah pa listje odpade šele po prvih jesenskih slanah. Vzorci iz genske banke v preteklosti niso služili samo kot izhodiščni material za žlahtniteljsko delo (slovenske sorte ajde), ampak se je proučevala vitalnost semen, vsebnost polifenolov (tanina) v posameznih delih semen, genetska variabilnost in identifikacija vzorcev na nivoju DNA ter regeneracijska sposobnost v in vitro razmerah. Značilnost te zbirke je, da se je več ne dopolnjuje z domačimi populacijami, ker jih pridelovalci ne pridelujejo in jih na terenu ni možno več nabrati oz. dobiti.
The primary reason for collecting domestic samples of buckwheat in Slovenia is the abandonment of growing domestic populations and their replacement with foreign, imported species and populations, whose seed is available in sufficient quantity to growers. Another reason is the threat that domestic populations will cross with foreign imported material or with new Slovenian varieties. A third reason is that the collected material provides a lot of variability and the possibility of choice and use as a source of genes for breeding work. Breeding has often been accompanied with the collection of selected plant species that were required and used during the breeding process. More than 30 years ago, therefore, a buckwheat gene fund was created. Based on existing descriptions, the collected material can be roughly divided into two groups. Samples with small gray seeds mainly have white flowers, although individual plants with slightly pink flowers emerge in some populations. They are adapted to lowland and hilly soil and climatic conditions, as well positions without frequent or early autumn hoarfrosts and mist. The second group includes populations with slightly thicker dark - brown seeds; the basic color of the flowers is light to dark pink, although individual plants with slightly red flowers may emerge. They are suitable for higher altitude, mountainous locations with a 7 to 10 days shorter growth period. They are suitable for harvest at the end of September because, with good weather conditions, the leaves have already fallen off by then. In the case of grey populations, the leaves do not fall until the first autumn hoarfrosts. Samples from the gene bank have not only served as starting material for breeding work in the past (Slovenian buckwheat varieties) but also for investigation of the seed viability, of the seed content of polyphenols (tannins) in individual parts of seeds, genetic variability, identification of samples on the level of DNA and regeneration capacity under in vitro conditions. A characteristic of this collection is that it is no longer being supplemented by local populations because these are no longer to be found in the natural environment.
Z razvojem molekularne genetike so postale inbridirane linije učinkovito in nepogrešljivo orodje v biomedicinskih raziskavah. Njihova uporabnost sega od raziskovanja osnovnih mehanizmov delovanja ...genov in genskega uravnavanja do razvoja modelov za človeške bolezni, ki so nepogrešljivi pri raziskovanju patofizioloških, biokemičnih in molekularnih mehanizmov nastanka in razvoja bolezni kot tudi pri razvijanju novih terapevtskih sredstev. Zato je povsem razumljivo, da so zahteve po uniformnih in avtentičnih živalih znotraj genetsko standardiziranih linij upravičene in s stališča verodostojnosti rezultatov nujne. Namen prispevka je opozoriti na potencialne vire genetskega razhajanja med linijami in predstaviti metode, ki se lahko uporabljajo pri genetskem nadzoru glodalcev (predvsem laboratorijskih miši in podgan) tako v vzrejnih kot poskusnih enotah.
Somaclonal variation has become common for many plant species including soybean (Glycine max (L.) Merr). The present study was aimed to compare the morphological and yield characters of tissue ...culture derived and field grown soybean cultivar CO-3 (Coimbatore-3). With respect to the plants derived from tissue culture, the morphological characters such as length of roots, shoots, petioles, internodal region, number of leaf nodes, leaf area, fresh and dry weight of leaves and roots and yield contributing characters length of pods, number of flowers/ node, number of pods/ node, number of pods/ plant, number of seed aborted fruits and number of seeds/ pod were significantly (p>0.05) varied from parent or field grown plants, except seed yield. Even the variation was observed in both the type of plants, since the difference was not too large. We conclude that tissue culture technique is not detrimental for plant growth and performance and which is widely used in many genetic engineering techniques.
Somaklonska variabilnost je pri soji (Glycine max (L.) Merr) in mnogih drugih rastlinah med uporabljanimi viri genske variabilnosti. Namen te raziskave je bil preveriti pojavljanje variabilnosti med rastlinami dobljenimi iz tkivnih kultur pri soji cv. CO3 (Coimbatore 3). Avtorji so primerjali regenerirane rastline s kontrolnimi rastlinami. Ugotovili so vrsto značilnih razlik pri morfoloških lastnostih, nas primer glede na dolžino korenin, poganjkov, petiol, internodijev in strokov. Poleg teh lastnosti so bile tudi razlike glede na število olistanih nodijev, število cvetov na nodij, strokov na nodij, strokov na rastlino, stevilo semen na strok, svežo in suho teža listov in korenin značilne (p>0.05), razlike pa niso bile značilne glede na pridelek rastlin. Ker razlike niso bile velike, avtorji ugotavljajo, da spremembe zaradi somaklonske variabilnosti niso nujno škodljive za rastline. To je pomembno, saj se tehniko tkivnih kultur široko uporablja pri uporabi metod genskega inženiringa.
PDF
