Using corpus research methods, this study aims to establish whether there are two-item and, more generally, multi-item distant co-occurrence patterns of connectives in written Japanese, and further, ...to clarify the role these patterns play in discourse. The study is based on a hybrid corpus of written Japanese including Humanities and social science papers, Science and technology papers, and general written language data. The co-occurrence threshold was set at co-occurrence frequency > 10, PMI value > 2, and Dice coefficient > 0.01. The distribution of the observed co-occurring pairs differed according to the genre. Visualization of the connectivity potential of co-occurring pairs as directed graphs showed that these co-occurring pairs constitute longer co-occurrence chains which can be interpreted as ready-made co-occurrence patterns. Two-item and multi-item co-occurrence patterns are considered a type of Bourdieu’s habitus and contribute to both discourse development and discourse prediction.
Prispevek obravnava predmetne vsebinske odvisnike s slovenskimi glagoli reči, misliti, videti in slišati v vlogi matičnega povedka. Odpira vprašanje razmerij med matičnim in odvis - nim stavkom. ...Obravnava, kako izbor naklonske, časovne ali vidske oblike v odvisnem stavku vpliva tako na pomen matičnega povedka kot na sporočilnost celotne povedi.
Skladenjsko kompleksne povedi so pogosto vitalni del književnega jezika. Namen tega prispevka je predstaviti skladenjsko raznolikost dveh italijanskih daljših književnih besedil, primernih tudi za ...obravnavanje v srednješolskem okolju, in nakazati morebitne jezikovne težave, ki bi jih lahko imeli slovenski učenci zaradi skladenjske raznolikosti. Analiza se osredotoča na podredne stavke, ki jih uvajajo vezniki se, anche se in come se in ki lahko uvajajo različne odvisnike: večina je takih, ki slovenskemu in drugim slovanskim učencem italijanščine povzroča težave zaradi interferenc pri izboru ustrezne glagolske paradigme v odvisniku. Pokazalo se je, da se vsi obravnavani tipi odvisnikov pojavljajo v obeh italijanskih romanih Seta (slov. Svila) in La luna e i falò (slov. Luna in kresovi) z določeno stalnostjo, vendar jih ne moremo opredeliti kot zelo pogoste. Zaradi svojega sorazmerno sporadičnega pojavljanja, toda visoke raznolikosti, ne morejo tvoriti stabilnega vnosa za učence: uspešnost nezavednega usvajanja ni zelo verjetna. Potrebno je zavestno učenje zaradi drugačnih zakonitosti pri izbiri jezikovnih sredstev v obeh jezikih. Izsledki analize predstavljajo dodaten razlog, da naj bi bili v zavestno poučevanje in učenje italijanščine kot tujega jezika vključeni vsaj najpogostejši in prototipični tipi odvisnikov.