V prispevku analiziramo, kako študenti ekonomskih in poslovnih študijskih programov zaznavajo potencialno korist učenja tujih jezikov, kakšna je njihova nagnjenost k učenju tujih jezikov in kakšne so ...njihove izkušnje, dobre in slabe, pri učenju jezikov. Rezultati, pridobljeni med januarjem in aprilom 2021 v spletni anketi na vzorcu 272 študentov ekonomskih in poslovnih ved Ekonomske fakultete v Ljubljani, kažejo, da ta populacija pogosto zaznava potrebo po znanju tujega jezika. Delovno aktivni, med njimi še posebej zaposleni na delovnih mestih, kjer je potrebna vsaj visokošolska izobrazba, to potrebo zaznavajo bolj od delovno neaktivnih ali zaposlenih na delovnih mestih, kjer ni zahtevana visokošolska izobrazba. Prav tako zaznavanje potrebe po znanju tujega jezika narašča s stopnjo študija. Proučevana populacija učenje jezika v največjem delu vidi kot sredstvo, ki enakomerno prispeva k razvoju osebnosti in večji zaposljivosti, obenem tudi v največjem delu meni, da je študijski program treba sestaviti tako, da bo enakomerno vključeval tako individualne kot skupinske oblike dela.
V zadnjem desetletju in pol je razmah mobilnih in digitalnih tehnologij omogočil razvoj mikroučenja, ki sega prek prvotnega koncepta učenja kratkih vsebin zaradi boljšega pomnjenja. Namen prispevka ...je raziskati potenciale tehnološko podprtega mikroučenja za visokošolsko izobraževanje; v primerjavi z usposabljanjem v podjetjih je namreč mikroučenje v visokošolskem izobraževanju manj raziskovano in manj razširjeno. Naše raziskovanje, ki temelji na pregledu literature ter lastnem raziskovalno-razvojnem in pedagoškem delu, v ospredje postavlja dva vidika potencialne uporabnosti mikroučenja za visokošolsko izobraževanje. Prvič, mikroučenje omogoča avtentično učno izkušnjo, ki je blizu realnim problemom in zdajšnjemu načinu usposabljanja v podjetjih ter načinu pridobivanja in uporabe informacij v digitalni družbi. Drugič, z ustreznim pedagoškim pristopom in smiselno integracijo tehnologije lahko učeči se z mikroučenjem pridobivajo poleg osnovnih tudi bolj kompleksne kompetence. Preliminarno raziskovanje avtorjev kaže, da je za razvoj kompleksnih kompetenc in motiviranje študentov posebej obetaven pristop, ki temelji na samostojnem študentskem kreiranju mikroučnih virov.
Namen članka je predstavitev razvoja prevajalskega trga, izobraževanja prevajalcev in poklica prevajalca na Slovenskem. Po kratkem pregledu slovenskih visokošolskih programov izobraževanja ...prevajalcev se članek na osnovi podatkov AJPES-a o poslovnih subjektih, ki so leta 2014 za svojo osrednjo dejavnost navedli prevajanje, in študije trga iz leta 2007 (Fišer 2008) osredotoči na spremembe prevajalskega trga. Opisano stanje je potem primerjano s podatki o zaposljivosti in povprečnemu zaslužku diplomantov Oddelka za prevajalstvo UL, pridobljenimi z anketama Oddelka za prevajalstvo in mednarodnega združenja CIUTI. Rezultati raziskav trga kažejo, da je prevajalska dejavnost na Slovenskem v nenehnem vzponu in da je slovenski prevajalski trg, podobno kot drugi evropski trgi, postal žrtev globalizacije dejavnosti, profitabilnost dejavnosti pa se ne odraža nujno tudi v prejemkih posameznih prevajalcev – ti so pogosto potisnjeni v položaj mezdnih delavcev, ki izgubljajo status strokovnjakov. V luči sodobnega trenda, ki vodi k pavperizaciji poklica, je na koncu poudarjena pomembna vloga stanovskih združenj.
Trajnostni razvoj ni le velik izziv za celotno družbo, temveč tudi za visokošolske organizacije, ki v zadnjih dveh desetletjih pospešeno vključujejo paradigmo trajnostnega razvoja v svoj ...izobraževalni proces. Izobraževanje za trajnostni prostorski razvoj vključuje neposredno ali posredno vse vidike trajnostnega razvoja: okoljskega, gospodarskega, družbenega in kulturnega. Prostor je namreč stičišče različnih interesov, ki jih je treba v celotnem procesu urejanja prostora usklajevati, pri tem pa upoštevati trajnostni prostorski razvoj. Obstoječe vrednote o prostoru ne zadoščajo za hitro uveljavitev paradigme trajnostnega prostorskega razvoja. Potrebno je ustrezno izobraževanje posameznikov ter tudi strokovnjakov na celotnem področju urejanja prostora in na vseh ravneh izobraževanja. Zato bo treba preoblikovati visokošolski učni načrt posameznih predmetov z vključitvijo učnih vsebin in metod, ki omogočajo dolgotrajno znanje in celostno razmišljanje, pri tem pa upoštevati pomembnost medpredmetnega povezovanja. V članku je analizirana literatura s področja trajnostnega razvoja v visokošolskem izobraževanju med letoma 2002 in 2013. Teme, obravnavane v analizirani literaturi, vključujejo pojmovanja trajnostnega razvoja študentov in učiteljev, zastopanost trajnostnega razvoja in trajnostnega prostorskega razvoja v visokošolskem izobraževanju in razloge za prepočasno uvajanje teh vsebin v učni načrt. Na podlagi analize obravnavane literature so v sklepu opredeljeni ključni dejavniki, ki lahko pripomorejo k hitrejšemu vključevanju paradigme trajnostnega prostorskega razvoja v visokošolsko izobraževanje.
Čeprav Evropska komisija v strateških dokumentih daje vse večji poudarek mehkim veščinam, ki naj bi bile ključne za doseganje ciljev bolonjskega procesa, se zdi, da te veščine še niso našle prave ...poti v visokošolske izobraževalne programe. Razlog je deloma v tradicionalistični usmeritvi visokošolskega prostora, ki daje prednost znanstvenim podlagam študijskih programov pred njihovo aplikativno vrednostjo. Študija se ukvarja z vprašanjem ključnih mehkih veščin, ki bi jih bilo smiselno povezati s študijskimi programi bodisi kot sestavni del študijskih programov (del modulov ali samostojni modul) bodisi kot zunajštudijskeoblike. Na podlagi raziskave, ki je bila opravljena med kadrovskimi strokovnjaki v šestih državah, je bil prepoznan relativni pomen posameznih mehkih veščin, ki so bile razvrščene v tri ključne skupine: osebne, socialne in metodološko/kontekstualne. V zaključnem delu študije so podani predvideni študijski cilji pri vključevanju mehkih veščin v visokošolske študijske programe.
Universities have been subjected to continuous government reforms since the 1980s, to make them 'entrepreneurial', 'efficient' and aligned to the predicted needs and challenges of a global knowledge ...economy. Under increasing pressure to pursue 'excellence' and 'innovation', many universities are struggling to maintain their traditional mission to be inclusive, improve social mobility and equality and act as the 'critic and conscience' of society. Drawing on a multi-disciplinary research project, University Reform, Globalisation and Europeanisation (URGE), this collection analyses the new landscapes of public universities emerging across Europe and the Asia-Pacific, and the different ways that academics are engaging with them.
SI: Za razvoj kompetenc diplomantov in njihovo pripravo za vstop na trg dela v informacijski družbi je pomembno vključevanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v študijsko okolje. ...Uporaba IKT namreč spodbuja razvoj sodelovanja, ustvarjalnosti, vodenja ter še drugih splošnih in predmetno specifičnih kompetenc. Predstavljeni so izsledki raziskave med slovenskimi študenti geodezije, ki je potekala v letu 2009. Zanimala nas je uporaba IKT pri učenju in mnenje študentov o učinkih uporabe IKT pri študiju. Predstavljeni so rezultati o (1) IKT-pismenosti in kompetencah za učenje z IKT, (2) dejanski uporabi IKT pri študiju in izvenštudijskih dejavnostih, (3)preferencah pri uporabi IKT za študij in (4) oceni učinkovitosti uporabe IKT pri študiju. Izsledki so pomembni za načrtovalce visokošolske politike, oblikovalce kurikulov ter odločitve visokošolskih zavodov na organizacijski in upravni ravni pri zagotavljanju IKT-infrastrukture, seveda pa tudi za posodabljanje in spreminjanje pedagoške prakse učiteljev. Prikazani so izsledki podobnih raziskav v Veliki Britaniji, Nemčiji, ZDA in Avstraliji. V raziskavi med slovenskimi študenti geodezije je bilo ugotovljeno,da bolje ocenjujejo svojo splošno IKT-pismenost kot kompetence za učenje z IKT. Menijo, da bi morali obe področji še bolje razviti. Izsledki o dejanski uporabi in preferencah študentov so pokazali precej višje preference za IKT od dejanske rabe te tehnologije. Ocena učinkovitosti uporabe IKT pri študiju je pokazala večjo usmerjenost v »digitalne« pristope pri učenju in uveljavljenost »digitalnih« pristopov kot pa uporabo IKT za podporo tradicionalnim pristopom k učenju.ENG: The implementation of information and communication technologies (ICT) in university curricula is important for the development of graduates’ competences and their preparation for the labour market. ICT use encourages the development of collaboration, creativity, leadership, and other generic and subject specific competences. In this paper, the results of a survey among Slovene geodesy students conducted in 2009 are presented. The survey focuses on the modes in which students use ICT in learning and on their views of the impact that ICT use has on their studies. The results cover (1) ICT literacy and competences for learning with ICT, (2) actual ICT use in learning and other activities, (3) preferences for ICT use in learning, and (4) assessment of the impact ICT useh as on university studies. The results are significant for higher education policy planners, curriculum designers and for ICT infrastructure-related managerial and administrative decision making in higher education institutions; they are also an important source of information for teachers who want to modify their teaching methods. The results of similar surveys in the UK, Germany, the US and Australia are also presented. Findings of the survey among Slovene geodesy students show that they rank their general ICT literacy higher than their competences for learning with ICT. They believe that ICT literacy and competences for learning with ICT should be further developed. Results show that preferences for ICT use are higher than actual ICT use. The impact assessment of ICT use in the study shows that orientation to “digital” approaches to learning and the actual use of such approaches are ranked higher than those in which ICT is used for assisting traditional study approaches.
What are the links between theory and practice in the area of online learning in higher education?What are the strengths and weaknesses of the online approach?How can online learning be used to ...enhance the student experience?This book provides the first critical evaluation of theory and practice in online learning and teaching in higher education. It also provides a critique of online learning for all those working in a higher education setting. It examines the online approach in the context of the internet age and global higher education, examining changes in distance learning as well as how online learning is affecting mainstream mass higher education. Practical examples throughout the book allow the reader to:
Understand quality issues with regard to online learningDesign appropriate coursesCreate stimulating online learning environmentsTransform learning methodsAdapt and develop strategies to enhance online teaching practice
Online Learning and Teaching in Higher Educationis key reading for lecturers, managers and policy makers in the higher education sector.
PDF
