To, da otroci uporabljajo tehnološke naprave, je danes nekaj običajnega, hkrati pa so zaradi tega otroci manj prisotni na mestnih prostorih. Čeprav v mestu razvijajo socialne, umske, učne in druge ...spretnosti, mnogi iz različnih razlogov ne sodelujejo pri tem. Za vpetost otrok v mestni prostor je torej ključno, kako je prostor v njihovem fizičnem mestu oblikovan in kakšna je interakcija otrok s takim mestnim prostorom. V otrokom prijaznem mestu se lahko za večjo vpetost otrok uporabijo sodobna orodja, kot je razširjena resničnost, ta otrokom pomaga izboljšati komunikacijske veščine, poleg tega spodbuja razvoj prostorskih zaznav ter telesnih in socialnih spretnosti v fizičnem in digitalnem svetu. Avtorja v članku proučujeta različne aplikacije in pri vsaki analizirata značilnosti, na podlagi katerih je lahko mesto prijaznejše otrokom. Razširjeno resničnost predstavita kot eno izmed orodij, zaradi katerih so mesta lahko otrokom prijazna, tj. postanejo družbeno vključujoča mestna okolja, v katerih se otroci igrajo, preživljajo prosti čas in odraščajo.
Teamwork is not a new topic in social work. In a bid to further advance the field, this paper has three aims: to identify the factors most relevant to the definition of teamwork in social work, to ...define a team in social work and propose a definition of teamwork in social work, and to provide a typology that accounts for important aspects of teamwork in social work. The focused review (relying on certain aspects of a scoping study and systematic review) of 84 papers revealed four main factors of relevance to the definition of teamwork and team in social work: size, composition, aim (purpose) and the role (participation) of users. Definitions are given of team and teamwork in social work that are in harmony with contemporary concepts of social work like a working relationship (co-creation). A typology entailing three of four identified important factors is proposed while four types of teamwork in social work are illustrated with examples from a small European country.
Članek predstavlja analizo fokusne skupine, ki je bila marca letos izvedena v občini Ajdovščina v okviru projekta Old Guys Say Yes to Community. V projektu z evropskimi partnerji ugotavljamo ...vključenost starejših odraslih (zlasti moških 60+) v prakse skupnosti in skupnosti prakse, v članku pa analiziramo, kako udeleženci fokusne skupine iz Ajdovščine opažajo in razumejo vključevanje starejših odraslih v svojem okolju ter kje vidijo ovire in možnosti za večjo vključenost moških 60+ v tovrstne prakse. Z metodo odprtega kodiranja in identificiranjem preliminarnih tematskih kategorij ter prek selektivnega kodiranja in sintetiziranja konceptualnih kategorij je bilo ugotovljeno, da so udeleženci fokusne skupine svoje družbeno okolje opredeljevali prek socioloških vidikov in societalnih vrednot, najranljivejših populacij (kamor so prištevali tudi starejše odrasle) in preživetvenih strategij ter ustvarjalnosti kot prispevka starejših občanov k razvoju skupnosti. Izzive in vizije za kakovostno in dostojno življenje starejših odraslih so oprli zlasti na varstvo in skrbstvo, medtem ko so možnosti za skupnosti prakse videli v raznolikih že obstoječih in drugih izobraževalnih in učnih programih, informiranju in ozaveščanju o njih ter premišljanju o nadomestnih aktivnostih za vključevanje moških (60+) v družbeno življenje. Poudarjeni so bili še vloga ozaveščanja moških o pomenu iskanja novih družbenih okolij že v procesu upokojevanja, pripravljenost za prenos dobrih praks v svoje lokalno okolje itn. Ugotovitve analize fokusne skupine so relevantne za nadaljnje raziskovanje vključenosti starejših moških v skupnost v Sloveniji in Evropi, kjer se tovrstni razmisleki šele vzpostavljajo.
V mednarodnem univerzitetnem okolju se ustvarjajo različne inovacije, med drugim tudi na področju oblikovanja vključujočih kampusov. V članku avtor proučuje ključne dejavnike prostorskega načrtovanja ...na urbanistični in arhitekturni ravni ter predstavi funkcionalna priporočila za oblikovanje kampusov, ki podpirajo dobro počutje in omogočajo kognitivni dostop osebam z intelektualno oviranostjo. Cilj je spodbuditi razvoj vključujočih okolij in okrepiti občutek pripadnosti kraju, pri čemer je poudarek na psihološkem in čustvenem zaznavanju univerzitetnega okolja. Avtor proučuje niz vključujočih načrtovalskih smernic in arhitekturnih tipologij, pri čemer se najprej osredotoči na dve zgodovinski univerzitetni prostorski paradigmi: križni hodnik in kampus. Nato proučuje rešitve, ki so lahko zgled za celostno načrtovanje kampusov in krepitev socialne vključenosti: učne skupnosti, razne tipologije prostorske kompozicije, človeško merilo, robove, naravo, estetiko in funkcionalne strategije. Na koncu predstavi, kako se lahko zadosti opisanim merilom, na podlagi česar se lahko kampusi bolj kakovostno načrtujejo in preobrazijo v vključujoča okolja, ob tem pa ponudi napotke za njihove izboljšave in prilagoditve najrazličnejšim uporabnikom.
Uvod: Starostno obdobje spremljajo številne spremembe, ki povečajo starostnikovo ranljivost in hkrati oblikujejo značilne simptome depresije ter vplivajo na kakovost življenja. Namen raziskave je ...ugotoviti razlike v kakovosti življenja, vključevanju v družabne aktivnosti in samooceni zdravja starostnikov z depresijo in starostnikov brez depresije.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vključenih je bilo 138 oseb, od tega 69 oseb z depresivno motnjo in 69 oseb brez depresivne motnje. Podatki so bili pridobljeni z osebnim anketiranjem starostnikov, ki so bili stanovalci izbranih domov za starejše občane v Pomurju. Uporabljen je bil vprašalnik EuroQol-5D (Euro Quality of life – 5 Dimension), zanesljivost je bila dobra (r = 0,86). Raziskava je potekala oktobra 2013. Pridobljeni podatki so bili obdelani v statističnem programu IBM SPSS Statistics ver. 19.0. Za testiranje hipotez je bil uporabljen test hi-kvadrat.
Rezultati: Rezultati pokažejo, da je kakovost življenja depresivnih anketirancev značilno slabša (p < 0,001) kot kakovost življenja anketirancev brez depresije. Anketiranci z depresijo se značilno manj (p < 0,005) vključujejo v družabne aktivnosti. Prav tako je samoocena zdravja anketirancev z depresijo, prikazana z vizualno analogno lestvico, značilno slabša (p < 0,001).
Diskusija in zaključek: Depresija povzroča hudo poslabšanje kakovosti življenja obolelih oseb. Starostniki z depresijo, ki bivajo v domskem varstvu, pogosteje opuščajo aktivnosti, za katere bi bili še zmožni, in se manj vključujejo v družabne aktivnosti. Več pozornosti je potrebno nameniti za ohranjanje obstoječih sposobnosti starostnikov in tako ohraniti posameznikov občutek lastne učinkovitosti in zadovoljstva.
The book presents urban agriculture as an innovative and effective tool for achieving wider social effects regarding the participation in decision-making processes, social inclusion, and sustainable ...urban development. Despite the many social and economic benefits, this kind of agriculture has still not gotten the proper support at the international and national political levels. In Slovenia, there are no clear guidelines and standards for its promotion, protection and management. This is why one of the purposes of this book is to encourage the first step towards bridging the gap between the national and local levels. The overview of good urban agriculture practices in the countries of Central and Eastern Europe and North America attests that the wider social effects are most often ensured by community, social, educational, and therapeutic gardens that bring together many diverse stakeholders. The book illustrates how urban agriculture, when designed in a collaborative and inclusive manner, can result in improved public services, boost active citizenship, and contribute to a better urban structure and image.
Evropska komisija opisuje pismenost in matematično pismenost v kombinaciji z reševanjem problemov kot ključni kompo- nenti za to, da je človek uspešen v družbi. Večina ljudi se zaveda potrebe po ...pismenosti, matematični pismenosti pa se še vedno ne pripisuje bistvenega pomena za preživetje v družbi. Vendar rezultati mednarodnih študij kažejo, da ljudje z nižjo izobrazbo na splošno niso tako uspešni kot ljudje z več izobrazbe. Še posebej matematična pismenost bo postala čedalje bolj pomembna v sodobni in bodoči družbi. Pismenost in matematična pismenost sta ključnega pomena za vseživljenjsko učenje in družbeno vključenost. Prispevek poudarja potrebo po matematični pismenosti v procesu vseživljenjskega učenja. Prvi del opisuje, kako se je kon- cept matematične pismenosti razvil iz osnovnih veščin v ključne kompetence. V drugem in tretjem delu se pojasnjujejo načini učenja in poučevanja v izobraževanju odraslih. V četrtem delu se pojasnjuje Evropski okvir matematične pismenosti kot dela formalnega sistema izobraževanja v Evropi, ki je del Evropskega okvira kvalifikacij.
Evropski svet je sprejel tri dolgorocne cilje na podrocju izobrazevanja: izboljsati kakovost ter ucinkovitost sistemov izobrazevanja ter usposabljanja v Evropski uniji, vsem ola}Sati dostop do ...izobrazevanja in usposabljanja ter odpirati izobrazevalne sisteme v sirse okolje. v prispevku homo izhajali predvsem iz drug ega cilja in najprej predstavili, kakšna je bila po raziskovalnih ugotovitvah vkljucenost odraslih v izobrazevanje v Sloveniji in koliko je izohbazevanje dostopno razlicnim druzbenim skupinam. Posehno pozornost homo namenili vprasanju, kakSna je povezanost nacina preživljanja (organiziranosti) vsakdanjega zivljenja in stopnje vkljucenosti v izobrazevanje. Prispevek temelji na rezultatih raziskave o vkljucenosti prebivalcev Slovenije v izobrazevanje odraslih, ki je bila izvedena leta 1987, 1998 in 2004. Podatki so bili pridobljeni na reprezentativnem vzorcu slovenske populacije v starosti od 16 do 65 let.
Avtorica v članku predstavi zgodovino, rast in poslanstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje skozi petindvajset let njenega delovanja. Univerza za tretje življenjsko obdobje je rezultat ...dolgoletnega prostovoljnega dela strokovnjakov s področja izobraževanja odraslih, pa tudi prostovoljnega dela mentorjev in številnih slušateljev te organizacije. Njeno temeljno poslanstvo so izobraževanje starejših za osebnostni razvoj, vključenost starejših v družbo, prav tako pa tudi spreminjanje pogleda na starost in staranje in s tem družbenega položaja starejših. Avtorica v nadaljevanju opiše, kako poteka študij na Univerzi za tretje življenjsko obdobje in predstavi študijske programe ter strukturo slušateljev po spolu, starosti in izobrazbi. Posebej predstavi mrežo 39 slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki so se skozi petindvajset let razvile v vseh večji mestih in krajih Slovenije.
Avtorica v prispevku prikazuje stanje in značilnosti neformalnega izobraževanja odraslih v Sloveniji v mednarodni primerjavi z EU-27. Analiza je narejena za leto 2007 na podlagi podatkov Ankete o ...izobraževanju odraslih, ki je prva taka anketa na ravni EU. Nacionalni in mednarodni dokumenti poudarjajo predvsem pomen izobraževanja odraslih z vidika gospodarske- ga razvoja in socialne vključenosti. Podatki kažejo, da vključenost odraslih, starih 25 do 64 let, v neformalno izobraževanje presega povprečje EU-27, vendar pa se v vključenosti kažejo velike razlike glede na starost, doseženo izobrazbo, status ak- tivnosti in poklic. Podobno se kažejo tudi razlike v povprečnem trajanju izobraževanja na udeleženca. Večina izobraževanja je povezana s potrebami dela, a je delež manjši od povprečja EU-27. Najpogostejši razlog za izobraževanje je razvoj kariere ali izboljšanje kariernih možnosti, drugi razlogi so veliko manj pomembni. V strukturi udeležencev neformalnega izobraže- vanja po področjih izobraževanja največji delež odpade na družbene vede, poslovne vede in pravo, Slovenija od povprečja EU-27 najbolj odstopa po večjem deležu udeležencev učenja tujih jezikov. V Sloveniji bi veljalo spodbuditi večjo vključenost odraslih v izobraževanje, predvsem tistih skupin, ki se redkeje vključujejo v izobraževanje. Ker je pogosta ovira v izobraže- vanju odraslih krajevna nedostopnost izobraževanja, bi bilo treba spodbujati enakomernejšo razporeditev organizacij, ki izvajajo neformalno izobraževanje. Spodbujati bi bilo treba tudi pogostejšo rabo interneta, ki je pomemben vir informacij o izobraževalnih možnostih, predvsem pri nizko izobraženih in starejših.
PDF
