Avtorica v prispevku prikazuje stanje in značilnosti neformalnega izobraževanja odraslih v Sloveniji v mednarodni primerjavi z EU-27. Analiza je narejena za leto 2007 na podlagi podatkov Ankete o ...izobraževanju odraslih, ki je prva taka anketa na ravni EU. Nacionalni in mednarodni dokumenti poudarjajo predvsem pomen izobraževanja odraslih z vidika gospodarske- ga razvoja in socialne vključenosti. Podatki kažejo, da vključenost odraslih, starih 25 do 64 let, v neformalno izobraževanje presega povprečje EU-27, vendar pa se v vključenosti kažejo velike razlike glede na starost, doseženo izobrazbo, status ak- tivnosti in poklic. Podobno se kažejo tudi razlike v povprečnem trajanju izobraževanja na udeleženca. Večina izobraževanja je povezana s potrebami dela, a je delež manjši od povprečja EU-27. Najpogostejši razlog za izobraževanje je razvoj kariere ali izboljšanje kariernih možnosti, drugi razlogi so veliko manj pomembni. V strukturi udeležencev neformalnega izobraže- vanja po področjih izobraževanja največji delež odpade na družbene vede, poslovne vede in pravo, Slovenija od povprečja EU-27 najbolj odstopa po večjem deležu udeležencev učenja tujih jezikov. V Sloveniji bi veljalo spodbuditi večjo vključenost odraslih v izobraževanje, predvsem tistih skupin, ki se redkeje vključujejo v izobraževanje. Ker je pogosta ovira v izobraže- vanju odraslih krajevna nedostopnost izobraževanja, bi bilo treba spodbujati enakomernejšo razporeditev organizacij, ki izvajajo neformalno izobraževanje. Spodbujati bi bilo treba tudi pogostejšo rabo interneta, ki je pomemben vir informacij o izobraževalnih možnostih, predvsem pri nizko izobraženih in starejših.
Avtorica v prispevku najprej prikazuje koristi, ki jih imajo posameznik, družba in gospodarstvo od izobraževanja. Bolje izobraženi imajo v povprečju v primerjavi s slabše izobraženimi višje osebne ...dohodke, stopnja tveganja revščine je pri njih nižja, izobraževanje pa pozitivno vpliva tudi na gospodarsko rast. Nato avtorica na osnovi razpoložljivih domačih in mednarodnih statističnih podatkov prikaže gibanje vpisa odraslih v izobraževanje v Sloveniji z mednarodno primerjavo z drugimi evropskimi državami in spreminjanje izobrazbene strukture odraslega prebivalstva v obdobju po letu 2000. Primerjava Slovenije z drugimi evropskimi državami in z evropskim povprečjem pokaže, da je vključenost odraslih v starosti od 25 do 64 let v vseživljenjsko učenje s 14,8 odstotkov v letu 2007 med najvišjimi med evropskimi državami in višja od omenjenega povprečja. Tudi vključenost odraslih v srednje in terciarno izobraževanje je višja od evropskega povprečja in se je v obdobju od 2000 do 2006 povečala. Izobrazbena struktura odraslega prebivalstva se postopoma izboljšuje. V obdobju od 2000 do 2007 se je zmanjšal delež prebivalstva s končano največ osnovno šolo in povečal se je delež prebivalstva s terciarno izobrazbo. Vključenost odraslih v starosti od 25 do 64 let v neformalno izobraževanje se je v obdobju od 2003 do 2007 malenkost povečala, v vključenosti kažejo velike razlike glede na doseženo izobrazbo. Kljub pozitivnim gibanjem v vključenosti pa sta razvojna izziva za v prihodnje povezana s spodbujanjem večje vključenosti starejših in nižje izobraženih v formalno in neformalno izobraževanje.
Vsezivljenjsko ucenje je ze nekaj casa aktualna tema- pri nas, v preostali Evropi in tudi drugje po svetu. UCiti se zacnemo takoj po rojstvu. Hodimo v solo, si pridobimo poklic in ga zacnemo ...opravljati. Na tej tocki, bi nekoc lahko rekli, se lahko nehamo uCiti. Nekoc smo poklic, ki smo si ga pridobili, celo zivljenje opravljali na enak naCin. Danes ni vee taka. Znanje hitro zastareva in ce zelimo ostati konkurencni na trgu dela, moramo svoje znanje ves cas obnavljati in dopolnjevati. Podatkov o tem, koliko smo se ljudje v svoji aktivni dobi se pripravljeni uCiti, je zelo malo. Nekaj odgovorov je dala Anketa o funkcionalni nepismenosti v 90. letih, ena prvih mednarodnih raziskav o temje Ad hoc modulo vsezivljenjskem ucenju. Koliko smo se pripravljeni uCiti za potrebe dela, ki ga opravljamo? Koliko za svojo lastno osebnostno rast? Smo za to znanje pripravljeni tudi placati ali se ucimo le, ce nam to placa kdo drug? Smo se pripravljeni uCiti med prostim casom ali samo med delovnim casom? Kako nasi delodajalci cenijo znanje, koliko so zan} pripravljeni placati in koliko delovnih ur v ta namen zrtvovati? Nas vedno bolj pereca brezposelnost vzpodbuja k ucenju? In koncno- zakaj se ze taka zgodaj nismo vee pripravljeni uciti?
V prispevku avtorici predpostavljata, da ima izobraževanje starejših odraslih pomembno vlogo pri zmanjševanju njihove družbene izključenosti. S pomočjo izobraževanja narašča : število virov socialne ...opore, hkrati pa izobraževanje spodbuja različne razsežnosti socialne opore, saj starejšim odraslim omogoča druženje, emocionalno oporo, instrumentalno in informacijsko oporo. Avtorici v prispevka ugotavljata, da je v Sloveniji - kljub boljši ponudbi izobraževanja za starejše odrasle - njihova udeležba v izobraževanju med leti 1987 in 2004 upadla. Podatki treh raziskav kažejo, da se je število zaznanih ovir, ki starejše odrasle odvračajo od izobraževanja, zmanjšalo v leta 1998 in se bolj v letu 2004, če se podatke primerja s podatki iz leta 1987, kar lahko pomeni, da bi se ob ustreznejši ponudbi izobraževanja starejši odrasli gotovo v večji meri odločali za izobraževanje. Da bo potrebno izobraževanje za starejše odrasle drugače zasnovati, dokazuje tudi v leta 2004 pri starejših odraslih najmočneje izraženi motiv za izobraževanje - potreba po socialnih stikih.
V zadnjih letih so centralna vlada in lokalne uprave v Turciji izvedle razlicne študije, da bi vzpostavile pravno-upravni okvir urbanisticnega oblikovanja in pripravile oblikovalske smernice za ...ohranjanje identitete zgodovinskih mest pod pritiski hitre urbanizacije. V clanku sta avtorici pojasnili, kako sta v praksi izvedli model participativne priprave oblikovalskih smernic za obmocja kulturne dedišcine, ki sta ga oblikovali v okviru znanstvenoraziskovalnega projekta. Predstavili sta uporabo raznih metod, da se lahko v pripravo oblikovalskih smernic za obmocja kulturne dedišcine vkljuci raznovrstne akterje, razpravljali sta o pomembnosti metod in procesov vkljucevanja lokalne skupnosti v pripravo teh smernic, na podlagi primerov iz Združenega kraljestva in Turcije pa sta osvetlili podrocje uporabe smernic za trajnostno ohranjanje obmocij kulturne dedišcine na splošno. Predstavili sta še študijo primera, opravljeno v turškem mestu Bursa, natancneje v predelu Hanlar, ki je na Unescovem seznamu svetovne dedišcine. Študija je obsegala raziskavo nacrtovalskih odlocitev, analizo obmocja, anketo med mestnimi prebivalci, poglobljene intervjuje z lokalnimi obrtniki in oblikovalsko delavnico z raznovrstnimi akterji. V predstavitvi glavnih izsledkov študije so med drugim navedeni uporaba raznih nacinov vkljucevanja skupnosti v pripravo oblikovalskih smernic za obmocja kulturne dedišcine v Turciji, sistem oblikovalskih usmeritev za Burso in seznam priporocil, povezanih z oblikovalskimi smernicami za Hanlar in Burso, sestavljen na podlagi primerov iz Združenega kraljestva.
PDF
