Vsaka hiša je imela posebno mest za spravilo škafa z vodo, ki se je imenoval kabljenik. Na fotografiji je viden kabljenik na ganku Šokčeve domačije v Žuničih.
Svojevrsten med vaškimi kali je zagotovo kal pri sodevskih štalah, zgrajen leta 1896 iz klesanih kamnitih plošč. Po 2. svetovni vojni je bil kal ponovno obnovljen. Leta 1947 so zabetonirali dno kala ...in zgradili rezervoar za prestrezanje blata iz poti. Kal je služil za napajanje živine do leta 1962, ko so še zadnjič gnali živino na pašo.
Plavajoči mlin na reki Muri v Ižakovcih na Otoku ljubezni je bil izdelan leta 1999 po izvirnih načrtih, ostalih po enem od nekdanjih mlinov na Muri. Pred 2. svetovno vojno naj bi tovrstnih mlinov ...bilo čez 90, ki so energijo za mletje pridobivali iz reke in jo preko vodnih koles prenašali na mlevne dele mlina.Nanovo postavljen mlin nazorno prikazuje življenje ljudi v sožitju z naravo in izkoriščanje vodne sile brez škodljivih vplivov in posledic na okolje.
V prispevku je obravnavano vprašanje regionalizacije Slovenije z vidika celostnega upravljanja voda. Pri različnih predlogih delitve Republike Slovenije na regije (od 3 do 14 regij) so se upoštevali ...zelo različni in zato tudi številni parametri. V prispevku poskušamo prikazati vprašanje regionalizacije z vidika integralnega upravljanja voda, ki je bilo v slovensko vodno zakonodajo uvedeno z evropsko direktivo o politiki do voda, sprejeto leta 2000.Sledi povzetek glavnih usmeritev celovitega upravljanja voda iz veljavnega zakona o vodah iz leta 2002. Na podlagi izhodišč za efektivno integralno upravljanje voda v duhu evropske zakonodaje je v prispevku uporabljena delitev Slovenije na vodna območja, in sicer kot strokovna podlaga za primerjavo različnih predlaganih delitev Slovenije na pokrajine. Čeprav hidrografska delitev Slovenije na vodna območja ne more biti najpomembnejša podlaga za regionalizacijo, je mogoče ugotoviti, da bi členitev na tri pokrajine (Zahodna Slovenija – Koper; Osrednja Slovenija – Ljubljana; Vzhodna Slovenija – Maribor) in deloma členitev na šest pokrajin ustrezala izhodiščem za zagotavljanje integralnega in torej teritorialnega urejanja voda ; This article tackles the problem of regionalisation of Slovenia from the integrated perspective of water management. When propositions to divide Slovenia into several regions (provinces) (with proposals to make between 3 and 14 regions) were made, very different and numerous parameters have been taken into account. The article examines the regionalisation problem from the integrated water management perspective that was introduced into the Slovenian water legislation by the European Water Directive, adopted in 2000. The article also summarises the main directions of integrated water management, contained in Water Act that was adopted in 2002 and is still in force. On the basis of integrated water management foundations in European legislation, the article uses the division of Slovenia into water districts as a professional basis for a comparison between different proposals for division of Slovenia into regions. Although it is true that a hydrographical division of Slovenia into water districts cannot be the most important basis for regionalisation, one may notice that a division of Slovenia into three regions (Western Slovenia (Koper), Central Slovenia (Ljubljana), Eastern Slovenia (Maribor)) and partially division into six regions would be fully in line with bases for integrated and (by definition) territorial water management.
Vodnjaki na talno vodo so bili veliko globlji kot kapnice, zato je bilo za zajemanje te vode potreben mehanizem, ki je segal tudi 10 metrov globoko. To je omogočal vodnjak z vretenom. Na obod ...vodnjaka je pritrjena kovinska ali lesena konstrukcija, v katero je vpet hrastov valjar, okoli katerega je navita veriga. Na enem koncu se železna os, ki je speljana skozi valjar, nadaljuje v ročaj. Ob vrtenju ročaja se veriga spušča oz. dviga. Na konec verige je pritrjeno vedro za zajemanje vode.
Vodnjak v Močilah se od ostalih belokranjskih vodnjakov razlikuje po izjemno natančni obdelavi. Najverjetneje so ga zgradili primorski kamnoseki, ki so v 19. stoletju po Beli krajini iskali ...priložnosti za delo in v zameno za hrano in prenočišče klesali kamenje.
Za območje Daljnih Njiv, Gorice in Sinjega Vrha so značilni vodnjaki, katerih nadzemni del je zidan v obliki, ki spominja na znamenje (tudi domačini jim pravijo kapelica). Nad odprtino za zajemanje ...vode je polkrožna niša, ki človeku omogoča pristop do vode, streha nad njo pa ščiti vodnjak. Vodnjak je zidan v obliki znamenja.
Pri izdelavi vodnjaka na vzvod je bilo pomembno najti pravo težišče. Uteži so morale biti namreč le malenkost težje kot drog z vedrom. Za zajemanje vode je bilo potrebno le malo potisniti, pri ...dvigovanju vode pa mehanizem delo znatno olajšuje.
