Za območje Daljnih Njiv, Gorice in Sinjega Vrha so značilni vodnjaki, katerih nadzemni del je zidan v obliki, ki spominja na znamenje (tudi domačini jim pravijo kapelica). Nad odprtino za zajemanje ...vode je polkrožna niša, ki človeku omogoča pristop do vode, streha nad njo pa ščiti vodnjak. Vodnjak je zidan v obliki znamenja.
Vodnjaki na talno vodo so bili veliko globlji kot kapnice, zato je bilo za zajemanje te vode potreben mehanizem, ki je segal tudi 10 metrov globoko. To je omogočal vodnjak z vretenom. Na obod ...vodnjaka je pritrjena kovinska ali lesena konstrukcija, v katero je vpet hrastov valjar, okoli katerega je navita veriga. Na enem koncu se železna os, ki je speljana skozi valjar, nadaljuje v ročaj. Ob vrtenju ročaja se veriga spušča oz. dviga. Na konec verige je pritrjeno vedro za zajemanje vode.
Vodnjak v Močilah se od ostalih belokranjskih vodnjakov razlikuje po izjemno natančni obdelavi. Najverjetneje so ga zgradili primorski kamnoseki, ki so v 19. stoletju po Beli krajini iskali ...priložnosti za delo in v zameno za hrano in prenočišče klesali kamenje.
Pri izdelavi vodnjaka na vzvod je bilo pomembno najti pravo težišče. Uteži so morale biti namreč le malenkost težje kot drog z vedrom. Za zajemanje vode je bilo potrebno le malo potisniti, pri ...dvigovanju vode pa mehanizem delo znatno olajšuje.
Eden najstarejših zabeleženih belokranjskih vodnjakov je vodnjak na Brezovi Rebri, ki nosi letnico 1864 in je zgrajen iz velikih klesanih blokov, ki jim domačini pravijo r’nki.
Jaškasti vodnjaki so zaradi globinskih pritiskov okrogle oblike, njihov premer znaša približno 2 metra ter segajo tudi do 13 metrov globoko. Povprečna globina belokranjskih jaškastih vodnjakov znaša ...med 6 in 10 metrov. Pojavljajo se izključno na območju s talno vodo ter nad manjšimi izvir.
Mojster Franc Puhek iz Podloga pri Dragatušu, je povedal, da so za gradnjo kotlaste cisterne, globine šestih metrov, potrebovali približno trideset vozov kamenja.
Osnova vodnjaka na vzvod je hrastovo ali kostanjevo drevo z enakovrednima vrhoma. Vanj je z železnimi klini gibljivo pritrjen prečni drog . Na enem koncu je obtežen s kamnom ali lesenim panjem, na ...drugi strani pa je pričvrščena veriga, na katero je obešen tanjši smrekov ali kostanjev drog. Veriga omogoča gibljivost pri spuščanju vedra v vodnjak. Na koncu tega droga je z železnim okovom pritrjeno vedro.
Najnovejši tip vodnjaka so koritaste cisterne. Zgrajene so iz betona in so kvadratne oblike. Na območju Bele krajine so se pričele pojavljati v petdesetih letih 20. stoletja.