V letih 2007 in 2019 je bil opravljen kvantitativni popis favne dnevnih metuljev v osrednjem delu vojaškega poligona Poček sciljem primerjave stanja obeh vzorčenj ter ovrednotenja vpliva vojaških ...aktivnosti na pestrost favne dnevnih metuljev. S standardizirano metodo transektnega popisa na linijah, ki so vključevale vse za območje poligona reprezentativne habitatne tipe, smo v obeh letih skupaj opazili 73 vrst (2007: 62, 2019: 61), med njimi 11 ogroženih (2007: 9, 2019: 8). Favni obeh vzorčenj stase značilno razlikovali v sestavi vrst, ne pa v vrstni pestrosti, povprečni populacijski gostoti vrst na posameznem transektu in povprečni populacijski gostoti vrst na poligonu. Različnost v sestavi favne je posledica vrstnega obrata ter sprememb v velikosti in prostorski razporeditvi populacijskih gostot vrst po transektih. Med vrstami, ki se jim je populacijska gostota v 2019 zmanjšala v primerjavi z 2007 so prevladovale take, ki so imele v 2007 največje gostote v gozdnih vegetacijskih tipih; med vrstami, ki so v 2019 dosegale višje populacijske gostote kot v 2007 pa tiste, ki so bile najštevilčnejše na traviščih. To pomeni, da redne, vendar časovno in prostorsko neenakomerne vojaške aktivnosti predstavljajo heterogene motnje, ki vzdržujejo izjemno pester mozaik habitatnih tipov, v katerem imajo največjo naravovarstveno vrednost obsežni ekstenzivno vzdrževani suhi kamniti kraški travniki in suhi travniki v zgodnjih fazah zaraščanja. Vojaške aktivnosti tako pomembno prispevajo k ohranjanju biotske in krajinske pestrosti območja.
This study focuses on mesic and xeric grasslands of mostly secondary origin, and that are influenced by human activity. Mesic grasslands are traditionally used for hay-making, and xeric ones for ...pastures. Over the last 20 years, livestock farming in Bulgaria has significantly declined so that less grass is needed. Many types of grasslands are no longer used and lots of abandoned fields can be found nowadays in Bulgaria. The analyses in this study are based on 868 releves collected on xeric and mesic grasslands according to the methodological approach of Braun- Blanquet. As a result, five alliances within two classes are recognized: the class Festuco-Brometea, represented by three alliances, namely Cirsio-Brachypodion pinnati, Chrysopogono-Danthonion calycinae and Festucion valesiacae, and the class Molinio-Arrhenatheretea, represented by two alliances, namely Arrhenatherion elatioris and Cynosurion cristati. The majority of the managed grasslands are situated in close proximity to settlements. Most of the abandoned areas (30%) are found within Cirsio-Brachypodion alliance. These grasslands are characterized by the highest values of total cover of vegetation. They are located in the most distant and least accessible areas. If use is not resumed, all the abandoned grasslands will be under threat of extinction in the near future. At the same time, many arable lands have been abandoned and turned into grasslands by the processes of secondary succession.
V raziskavi smo se osredotočili na mezična in kserična travišča večinoma sekundarnega nastanka, ki so pod vplivom človekovih aktivnosti. Mezična travišča se tradicionalno uporabljajo za seno, kserična pa kot pašniki. V Bolgariji je živinoreja v zadnjih 20 letih močno upadla in je potreba po krmi manjša. S številnimi tipi travišč ne gospodarijo več in danes je v Bolgariji moč najti številne opuščene površine. V analizi smo zbrali 868 vegetacijskih popisov kseričnih in mezičnih travišč, narejenih z Braun-Blanquetovo metodo. Uvrstili smo jih v pet zvez in dva razreda: razred Festuco-Brometea, ki ga predstavljajo tri zveze Cirsio-Brachypodion pinnati, Chrysopogono- Danthonion calycinae in Festucion valesiacae in razred Molinio-Arrhenatheretea z dvema zvezama Arrhenatherion elatioris in Cynosurion cristati. Večina vzdrževanih travišč se nahaja v bližini naselij. Večino opuščenih površin (30%) uvrščamo v zvezo Cirsio-Brachypodion in za te travnike je značilno, da imajo največjo skupno pokrovno vrednost in se nahajajo v najbolj oddaljenih, težko dostopnih območjih. Če jih ne bomo ponovno začeli uporabljati, bodo v bližnji prihodnosti izginili. Obenem se opuščajo tudi številne obdelovalne površine, ki se spreminjajo v travnike v procesu sekundarne sukcesije.
PDF