The book presents urban agriculture as an innovative and effective tool for achieving wider social effects regarding the participation in decision-making processes, social inclusion, and sustainable ...urban development. Despite the many social and economic benefits, this kind of agriculture has still not gotten the proper support at the international and national political levels. In Slovenia, there are no clear guidelines and standards for its promotion, protection and management. This is why one of the purposes of this book is to encourage the first step towards bridging the gap between the national and local levels. The overview of good urban agriculture practices in the countries of Central and Eastern Europe and North America attests that the wider social effects are most often ensured by community, social, educational, and therapeutic gardens that bring together many diverse stakeholders. The book illustrates how urban agriculture, when designed in a collaborative and inclusive manner, can result in improved public services, boost active citizenship, and contribute to a better urban structure and image.
Problem mestnega in primestnega kmetijstva postaja vse bolj pereč tudi v Sloveniji, tako zaradi širjenja mest v njihovo ruralno zaledje, kot tudi zaradi vse nižje prehranske kompetence prebivalstva. ...Osnovni namen prispevka je spodbuditi zanimanje za to dokaj novo področje kmetijstva, njegov cilj pa je prikazati stanje na področju mestnega kmetijstva in primere dobre prakse na tem področju v razvitih državah. Mestno kmetijstvo je definirano kot dejavnost, ki je locirana v mestih, velemestih ali metropolah oziroma v njihovem obrobju in obsega pridelovanje/rejo, predelavo in razpečavanje različnih prehranskih in neprehranskih dobrin, pri čemer v veliki meri uporablja in ponovno izrablja človeške in naravne vire, izdelke/pridelke in storitve, ki so na razpolago neposredno v urbanem območju oziroma v njegovi bližnji okolici ter zagotavlja človeške in gmotne vire, izdelke/pridelke in storitve temu urbanemu območju. Ključne determinante mestnega kmetijstvo so prostorska, ekonomska, sociološka in ekološka umeščenost v živo tkivo sodobnih mest, ki jo generirajo in utrjujejo potrebe meščanov. Najbolj razširjena modela mestnega kmetijstva sta vrtičkarstvo in lokalno podprto kmetijstvo, uveljavljajo pa se tudi novi, komercialno usmerjeni modeli, kot je npr. SPIN kmetijstvo.
V besedilu je pomen vrtičkarske dejavnosti v Ljubljani obravnavan s treh vidikov: z družbenega in ekološkega vidika ter vidika mesta kot prostorske enitete. Vrtičkarstvo v mestu kot običajna urbana ...praksa zadeva več aspektov, ne le preskrbe s hrano, kot je poudarek tega besedila. Kot neformalna družbena dejavnost zadovoljuje mnoge potrebe posameznikov in se nanaša na kakovost življenja in bivalnega okolja. Slednje je pomembno tudi ob upoštevanju prostorskih vrednot in preferenc, saj v proučevanju vrtičkarstva kot družbenega pojava ugotavljamo kulturno specifični in družbeni pomen te dejavnosti za ljubljanske prebivalce. Vrtičkarstvo je torej ob ustreznih pogojih ter urejanju in nadziranju dejavnosti pozitivno v več vidikih, ne le za uporabnike, ampak tudi za mesto in okolje sámo, saj je pomemben del zelenega sistema mesta in s tem pozitivne mestne podobe. Nesoglasja, do katerih je prišlo zaradi sanacije vrtičkarskih območij v Ljubljani, so zahtevala ustrezno reševanje problematike vrtičkarstva. Zaradi tega dejstva in da bi se preprečili problemi, ki potencialno izhajajo iz te dejavnosti, pa poudarjamo pomembnost in smiselnost vrtičkarstva, s poudarkom na prednostih, ki jih ta praksa prinaša.
V prispevku je na primeru vrtičkarstva v Ljubljani predstavljen vidik načrtovanja te samooskrbne dejavnosti pridelovanja vrtnin, ki večinoma stihijsko obstaja v vseh urbanih okoljih našega kulturnega ...okolja. Z vrtičkarstvom se ukvarja nekaj odstotkov prebivalcev slovenskega glavnega mesta, ki jim ta dejavnost bolj kot ekonomsko nujo pomeni rekreacijo in sprostitev, zadovoljenje potrebe po neposrednem stiku z naravo in možnost pridelave zdrave hrane. Značilno je, da se z njo večinoma ukvarjajo starejši ljudje, med katerimi jih je več visokošolsko izobraženih, kot bi bilo pričakovati. Večina jih je z razmerami za vrtičkarstvo zadovoljna. Mestna oblast je začela načrtno odstranjevati vrtičke na zanje neprimernih lokacijah, kot nadomestilo pa je pripravila predlog vrtičkarskih območij, ki naj bi bila urejena tako, da ne bi kazila okolja, in obenem primerno infrastrukturno opremljena. Primernost načrtovanih lokacij v osnutku izvedbenega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana smo ovrednotili glede na izpolnjevanje pomembnih izločitvenih meril in meril privlačnosti, ki smo jih določili na podlagi anketnih rezultatov, vključenih v podporo odločanju s pomočjo orodij GIS. Pri izvedbi bo treba zagotoviti dogovorno odločanje z vključevanjem zainteresirane javnosti ter vzpostavljanje dialoga med občino in vrtičkarji.
Garden-plot areas spontaneously developed and were distributed across the entire flat area of Ljubljana. Due to a new, more urban lifestyle and a policy change by the city authorities, the area of ...garden plots fell considerably at the end of the twentieth and the beginning of the twenty-first centuries. The most recent analysis of plot gardening in the City of Ljubljana, which surveyed 302 plot gardeners, showed that the overall infrastructure available in garden-plot areas is relatively poor. This activity is mainly practiced by older and lower-income people, most of whom live in apartment buildings. Due to pesticide residues and heavy metals in the soil and produce, as well as groundwater contamination, plot gardening poses a threat to public health and the environment. The 2008 Draft Ljubljana Zoning Implementation Plan foresees a reduction in the total area of plot-gardening areas by nearly half~however, even the planned community garden plots include some that do not meet the minimum location standards. Some garden-plot areas are problematic primarily because they are located close to major traffic routes. In the future, plot gardeners will have to be more systematically informed and educated about proper and safe use of fertilizers and pesticides.