V članku predstavimo primerjavo rabe treh tipično govorjenih diskurznih označevalcev v korpusu govorjene slovenščine Gos in korpusu slovenskih uporabniških spletnih vsebin Janes. Rezultati ...potrjujejo, da so ti izrazi na spletu rabljeni bistveno redkeje kot v spontanem govoru, vendarle pa njihova raba ni zanemarljiva, zlasti v besedilnih tipih s poudarjeno interaktivno oz. dialoško izmenjavo uporabniških sporočil. Pri tem se označevalci na spletu pojavljajo predvsem v semantično motiviranih funkcijah, kot so vzpostavljanje stika z naslovnikom, preverjanje strinjanja ali omiljevanje izrečenega, ki se hkrati prepletajo tudi z besedilnimi funkcijami poudarjanja ter menjave vlog. Prav tako na spletu razvijajo nekatere nove kontekste rabe, kot so nagovarjanje neznanega ali neudeleženega naslovnika, stilizacija in vstopanje v nove stalne besedne zveze.
Prispevek daje odgovore na vprašanja: koliko in s katerimi vsebinami je geografija vključena v učne načrte od predšolskega obdobja do vključno petega razreda osnovne šole, v kolikšnem količinskem ...razmerju je do drugih predmetnih področij in za katere spremembe učnih načrtov bi si bilo potrebno prizadevati pri naslednjih prenovah. Analizirali smo učne načrte, v katere so vključene geografske vsebine. Uporabili smo kvalitativno in semikvantitativno analizo. Kategorije za kvalitativno analizo so bile pokrajinske sestavine oziroma njihove prvine, pokrajine ter orientacija in kartografija.
Addresses made by heads of government reflect their views and opinions. This article presents a quantitative content analysis of public addresses made by heads of government of the five countries, ...namely Japan, the USA, New Zealand, Germany, and Slovenia, which were done in response to the novel coronavirus (Covid-19). Word frequency analysis and hierarchical cluster analysis were used to identify the content specifics of these addresses. The comparative analysis of speeches concerning the novel coronavirus enables us to determine how these addresses reflect the speakers’ perspectives and political orientation and what they attempted to convey to the public.
V prispevku predstavimo najnovejšo različico korpusa spletne slovenščine Janes, ki vsebuje tvite, spletne forume, novice in uporabniške komentarje nanje, blogovske zapise in komentarje nanje ter ...uporabniške in pogovorne strani na Wikipediji. Najprej opišemo postopek zajema besedil za vsakega od vključenih virov in podamo kvantitativno analizo zgrajenega korpusa. Sledi predstavitev avtomatskih in ročnih postopkov za obogatitev korpusa s koristnimi metapodatki, kot so tip, spol in regija avtorja ter sentiment in stopnja tehnične in jezikovne standardnosti posameznega besedila. Prispevek sklenemo z opisom delotoka za jezikoslovno označevanje korpusa, ki vključuje tokenizacijo, stavčno segmentacijo, rediakritizacijo, normalizacijo, oblikoskladenjsko označevanje in lematizacijo.
Na podlagi praktičnih izkušenj pri poučevanju španščine kot tujega jezika v slovenski srednji šoli, članek ponuja osebno razmišljanje o težavah in ovirah, s katerimi se sooča tematiziranje španske ...književnosti in drugih kulturnih vidikov španskega govorečega sveta. Začetna hipoteza je, da so te teme danes popolnoma nezaželene, tako za učitelje, ki so vedno bolj pod sistemskim pritiskom, kot za založbe, katerih materiali vse manj ustrezajo potrebam študentov in se uklanjajo zahtevam trga. Analiza posebnih ter splošnih dejavnikov pokaže, da so klasiki tudi povsem ustrezno orodje za izobraževalne namene v razredu.
V skladu z v širšem evropskem prostoru izkazano potrebo po iskanju novih poti za izobraževanje o vsebinah, ki se nanašajo na prostor, v katerem živimo, želi avtorica v prispevku predstaviti pomen ...vrednot prostora kot integralnega dela geografskega izobraževanja za razvoj in doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Prispevek z različnih vidikov analizira možnosti, težnje in potencialne ovire za vključevanje različnih vsebin, ki se nanašajo na prostor in njegove vrednote v najširšem smislu, tako v geografski kot tudi v druge kurikulume.
Znanje in razumevanje sta dobrini, ki ju ne moremo pridobiti in ustvariti enkrat za vselej, saj nista nikoli končani. Učenje je naloga za vse življenje, pomeni približevati si znanje in tudi ...življenje, pri čemer je poudarek na človekovi spodbudi. Življenje se nenehno spreminja in zahteva od nas, da se prilagajamo spremembam, zato izobraževanje zgolj po formalnih poteh sodobnemu človeku ne zadostuje več. Mnoga uporabna znanja pridobivamo po neformalni poti, v mnogih različnih okoljih in okoliščinah. Učimo se od ljudi, s katerimi živimo in delamo, zato je prav, da svoja razmišljanja usmerimo tudi v pogoje in okolja, kjer se ta učenja dogajajo. Ko so pogoji dobri, ko so odnosi kakovostni in je okolje spodbudno, bo učenje kakovostnejše, znanje pa trajnejše. Ljudje se raje učimo od posameznikov, ki jim lahko zaupamo, ki so dostopni, prijazni in nam znajo prisluhniti. Ugotovitve naše raziskave in tudi predhodnih na isto temo bi lahko vodile v razmislek o tem, kako izboljšati formalne mentorske odnose, ki so zelo pogosta oblika izobraževanja na delovnem mestu, in s tem njihovo učinkovitost.
V geografskem izobraževanju se srečujemo z didaktičnim problemom prenosa in razumevanja zahtevnejših geografskih učnih vsebin, ki naj bi bile s stališča stroke vključene v celotno vertikalo ...geografskega izobraževanja. Nadaljnje izboljševanje pouka in študija geografije ter zagotavljanje kakovostnih učnih načrtov za učence na vseh stopnjah geografskega izobraževanja zahteva definiranje zahtevnejših geografskih učnih in študijskih vsebin, definiranje vzrokov za njihovo pojavljanje, utemeljitev razlogov za njihovo vključitev v učne načrte ter ugotavljanje poti in metod za njihovo razumevanje in usvajanje.
Prispevek se ukvarja z vprašanjem, kako obravnavati literarne vsebine iz antične književnosti pri pouku latinščine na osnovni šoli. Temeljno izhodišče referata je, da je tudi na osnovnošolski stopnji ...pouka latinščine potrebno obravnavati literarne vsebine, ki so ustrezno prilagojene osebnemu razvoju učencev. Pri tem si avtorica zastavlja vprašanje, ali je recepcija antične književnosti v osnovni šoli mogoča, v kolikšni meri in kakšna je pri tem vloga učitelja. V drugem delu referata je prikazana okvirna opredelitev literarnih vsebin pri pouku latinščine, kaj naj le-ta vsebuje in kakšni naj bodo njegovi cilji, predstavljenih pa je tudi nekaj primerov pedagoške prakse pri pouku književnosti.
PDF
