Uvod: Kakovost življenja predstavlja pomembno dimenzijo življenja pacientov z multiplo sklerozo, na katero vplivajo številni dejavniki. Namen raziskave je ugotoviti vpliv nevrološke prizadetosti na ...telesno in duševno z zdravjem povezano kakovost življenja pacientov z multiplo sklerozo, starih med 50 in 59 let ter starejših od 60 let.Metode: Presečna raziskava je bila izvedena na vzorcu 130 pacientov z multiplo sklerozo, starih med 50 in 73 let. Ocenjeni so bili z razširjeno lestvico stopnje nevrološke prizadetosti, vprašalnikom o kakovosti življenja pri multipli sklerozi (telesna in duševna z zdravjem povezana kakovost življenja) in vprašalnikom o značilnostih pacientov z multiplo sklerozo. Uporabljeni so bili opisna statistika, Kolmogorov-Smirnov test, Spearmanov koeficient korelacije rangov in linearna regresijska analiza.Rezultati: Nevrološka prizadetost pri pacientih z multiplo sklerozo, starih med 50 in 59 let, vpliva na telesno z zdravjem povezano kakovost življenja (R² = 0,251, p < 0,001), pri pacientih, starih med 60 in 73 let, pa na telesno (R² = 0,250, p < 0,001) in duševno z zdravjem povezano kakovost življenja (R² = 0,063, p = 0,044).Diskusija in zaključek: Vpliv nevrološke prizadetosti se po 60. letu starosti s telesne razširi tudi na duševno raven življenja pacientov z multiplo sklerozo. Nevrološko prizadeti pacienti morajo biti z namenom ohranjanja kakovosti življenja med 50. in 59. letom spremljani na področju fizičnega zdravja, med 60. in 73. letom pa tudi na področju duševnega zdravja.
Uvod: Pandemijo covid-19 povezujemo s povečanim tveganjem za posttravmatsko stresno motnjo pri zdravstvenih delavcih. Namen sistematičnega pregleda literature je prepoznati vpliv pandemije covida-19 ...na duševno zdravje v tej populaciji. Metode: Uporabljen je bil sistematičen pregled literature. Iskanje je potekalo od novembra 2020 do januarja 2021. Vključene so bile naslednje iskalne zbirke podatkov: Pubmed, Ebsco, Ovid in Google Scholar. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: samopodoba, strah, preventiva, medicinske sestre, zdravniki. Uporabili smo diagram PRISMA za prikaz poteka pregleda literature. Tematska analiza je potekala na način kodiranja rezultatov. Rezultati: Iz celotnega iskalnega niza več tisoč člankov smo v končno analizo prenesli štirinajst člankov. Prevalenca anksioznosti med zdravstvenimi delavci je 12,3–35,6 %. Zdravstveni delavci moškega spola so imeli bistveno blažje simptome tesnobe kot ženske. Stopnja tesnobe je bila višja v zdravstveni negi, vendar so bili pri moških manj izraziti simptomi tesnobe kot pri ženskah. Diskusija in zaključek: Pandemija covid-19 je povzročila duševne obremenitve zdravstvenih delavcev. Za obvladovanje duševnega zdravja pri medicinskih sestrah in zdravnikih je treba vključiti preventivne psihoedukativne ukrepe, kot sta briefing in teambuilding.
Background: Regular moderate and vigorous-intensity physical activity (PA) is very important for health promotion and prevention of diseases. Frequency and the amount of PA can be monitored with ...direct and indirect measurements; the former is more accurate than the latter, which is, on the other hand, easier to use and more cost-effective. One of the most commonly used indirect methods is a self-report International Physical Activity Questionnaire (IPAQ), which comes in short (SF) and long forms (LF). Despite its wide cross-cultural use, IPAQ has not yet been adapted for use in the Slovenian language. The main purposes of the study were to produce a reliable Slovenian version of IPAQ-LF for use in education.
Methods: A back-translation method involving four translators and one native English-speaking reviewer was used to adapt an IPAQ-LF questionnaire from English into the Slovenian language. The ease of use and comprehensibility of Slovenian IPAQ-LF was first pilot-tested on four teachers, then the reliability of a questionnaire was tested and retested on a sample of sixty-eight preschool and primary school teachers.
Results: Collected data were analysed with several statistical methods, and the results revealed a high degree of test-retest reliability and internal consistency for both groups of teachers. Preschool teachers reported higher levels of moderate (1138±265 min/week vs. 870±1074 min/week) and vigorous-intensity (446±430 min/week vs. 106±157 min/week) PA as well as walking (996±337 min/week vs. 690±1173 min/week) than primary school teachers.
Conclusions: The study has proven that the Slovenian IPAQ-LF version is reliable for use in education.
Uvod: V delovnem okolju na zdravje zaposlenih vplivajo indirektni in direktni psihosocialni dejavniki tveganja, ki določajo storilnost in učinkovitost zaposlenega. Namen raziskave je bil ugotoviti ...moč povezanosti direktnih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih v bolnišnici. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski instrument je bil uporabljen vprašalnik Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma (Cronbach α = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami in z regresijsko analizo moč neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih. Rezultati: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ ali zgornjih udih (n = 44, 39,3 %), počutijo se preobremenjeni in utrujeni (n = 52, 46,6 %). S psihofizičnim zdravjem zaposlenih se značilno povezujejo štirje od šestih direktnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, in sicer so ti delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (rs = 0,385, p < 0,01); obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (rs = 0,401, p < 0,01); delovna obremenitev in hitrost poteka dela (rs = 0,319, p < 0,01) in; odnos zaposlenega z nadrejenimi (rs = 0,261, p < 0,01). Psihofizično zdravje pojasnjujejo (R2 = 0,18, p < 0,01) delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (R2 = 0,15, p < 0,05) ter obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (R2 = 0,08, p < 0,05). Diskusija in zaključek: Anektirani potrebujejo več neposrednega nadzora, boljše upoštevanje njihovega mnenja pri odločanju na nivoju organizacije in večjo prilagoditev časovnih rokov pri delu. Preobremenjenost in utrujenost izhajata predvsem iz nočnega dela, najpogostejša težava z zdravjem – bolečine v vratu, ramenih in rokah – pa je povezana z dvigovanjem bremen in prekratkimi odmori med delom.
Uvod: Mednarodne raziskave kažejo, da približno 10 % očetov kaže znake poporodne depresije v obdobju od štirih do šestih mesecev po rojstvu novorojenca. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali prevod ...in priredba Edinburške lestvice poporodne depresije nudi zanesljiv presejalni test za odkrivanje poporodne depresije pri novih očetih. Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava. S prilagojeno prevedeno Edinburško lestvico poporodne depresije so bili anketirani očetje ob patronažnem obisku 4–6 mesecev po rojstvu otroka. Zajeti so bili vsi primerni kandidati v zdravstvenih domovih v Velenju in Črnučah v Ljubljani, in sicer med avgustom in decembrom 2019 (n = 80), realizacija vzorca je bila 51 (63 %). Koeficient Cronbach alfa za je znašal 0,931. Za analizo podatkov je bil uporabljen hi-kvadrat test. Rezultati: Osem anketirancev (15,7 %) je zbralo dvanajst ali več točk in so zato bili ogroženi za razvoj poporodne depresije. Nihče od anketiranih ni poročal o misli ali namerah o samomoru. Povprečno število doseženih točk je bilo 6,76 (s = 3,99). Najvišje število zbranih točk je bilo 16, zbral jih je en anketiranec (n = 1, 1,96 %). Diskusija in zaključek: Kljub majhnemu vzorcu, ki onemogoča posplošitev rezultatov, se v pilotni raziskavi ugotavlja podoben delež za poporodno depresijo rizičnih očetov kot v tujih raziskavah. Smiselno je torej obravnavati tudi duševno dobrobit očetov v prvem poporodnem letu, saj lahko stiska enega od partnerjev vpliva na celotno družino.
To investigate the correlation between the four dimensions of Oral Health-Related Quality of Life (OHRQoL) and Health-Related Quality of Life (HRQoL) constructs in a dental patient population.
A ...cross-sectional study carried out at HealthPartners, Minnesota, USA. This study is a secondary data analysis of available adult dental patients' data. The instruments used to assess the OHRQoL and HRQoL constructs were the Oral Health Impact Profile-version with 49 items (OHIP-49) and Patient-Reported Outcome Measures Information System (PROMIS) measures v.1.1 Global Health instruments Patient Reported Outcome Measures (PROMs), respectively. We used Structural Equation Modeling to determine the correlation between OHRQoL and HRQoL.
Two thousand and seventy-six dental patients participated in the study. OHRQoL and HRQoL scores correlated with 0.56 (95%CI:0.52-0.60). The OHRQoL and Physical Health dimension of HRQoL correlated with 0.55 (95%CI:0.51-0.59). The OHRQoL and Mental Health dimension of HRQoL correlated with 0.51 (95%CI:0.47-0.55). When adjusted for age, gender, and depression, the correlation coefficients changed only slightly and resulted in 0.52 between OHRQoL and HRQoL Physical Health, and 0.47 between OHRQoL and HRQoL Mental Health. Model fit statistics for all analyses were adequate and indicated a good fit.
OHRQoL and HRQoL overlap greatly. For dental practitioners, the OHRQoL score is informative for their patients' general health status and vice versa. Study results indicate that effective therapeutic interventions by dentists improve patients' OHRQoL as well as HRQoL.
Izobraževanje odraslih na področju zdravja postaja vedno bolj obsežno polje v andragogiki ter drugih družboslovnih, humanističnih in medicinskih vedah, kar se med drugim odraža v samostojnih revijah, ...interdisciplinarno zasnovanih razpravah o raziskovanju, v mednarodnih projektih, mnogovrstnosti praks in tudi v pestrosti poimenovanj: zdravstvena vzgoja, izobraževanje za zdravje, zdravstveno izobraževanje, vzgoja in izobraževanje za zdravje, razvoj zdravstvene pismenosti ali zdravstveno opismenjevanje, ozaveščanje o zdravju. V tej tematski številki je odnos med izobraževanjem in zdravjem/boleznijo osvetljen z dveh zornih kotov. Prvi obravnava vpliv izobraževanja, vključenosti v izobraževalne programe na zdravje in dobro počutje. Drugi zorni kot razmerja med zdravjem in izobraževanjem odpira pogled na izobraževanje, ki je ciljno pripravljeno z namenom izboljševanja znanja o zdravju/bolezni.
Uvod: Na zdravje zaposlenih v delovnem okolju vplivajo psihosocialni dejavniki tveganja, ki jih razvrščamo na neposredne in posredne. Namen raziskave je bil ugotoviti moč povezanosti in vpliv ...posrednih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih. Metode: Izvedena je bila opisna presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski inštrument je bil uporabljen standardiziran vprašalnik »Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma« (Cronbach α = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami ter z regresijsko analizo vpliv neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih. Rezultati: Rezultati kažejo, da se z indeksom »Psihofizično zdravje zaposlenih« značilno povezujejo vsi preučevani posredni psihosocialni dejavniki tveganja: odnos do dela, medosebni odnosi, organizacijska kultura, osebnostne značilnosti, razvoj poklicne kariere, razmejitev zasebnega življenja in dela ter skrb zase. Spremenljivko »Psihofizično zdravje« napovedujeta indeksa »Odnos do dela« in »Osebnostne značilnosti« (R2 = 0,40). Diskusija in zaključek: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ali zgornjih udov, med pojavi, povezanimi z zdravjem, pa občutek preobremenjenosti in utrujenost. Izmed posrednih dejavnikov tveganja so na zdravstveno stanje zaposlenih značilno vplivale spremenljivke »Osebnostne značilnosti« in »Odnos do dela« oziroma »Dojemanje težav kot izzivov« ter »Pozitiven odnos do rezultatov dela«. Ugotovitve lahko služijo managementu bolnišnice, ki bi z dobro organizacijo dela in boljšim neposrednim vodenjem dosegel zmanjšanje dejavnikov tveganja zaposlenih.
Uvod: Dosedanje raziskave kažejo, da je tvegano ali škodljivo uživanje alkohola med starostniki prisotno v obsegu med 5 % in 23 % te populacije. Z raziskavo smo želeli preučiti pojavnost uživanja ...alkohola v starosti v povezavi z demografskimi dejavniki, socialno vključenostjo in samooceno zdravja. Metode: Uporabljen je bil standardizirani vprašalnik Short Michigan Alcoholism Screening Test – Geriatric version (SMAST-G). Nenaključno so bili vključeni starostniki nad 65 let, živeči v domačem okolju, ki so razumeli besedilo. Podatke smo obdelali z opisno statistiko in testom hi-kvadrat. Rezultati: Ugotovili smo, da je med starostniki 30,0 % takšnih, ki imajo možne težave z alkoholom. Statistična značilnost večjega uživanja alkohola se je pokazala pri nižji izobrazbi (x2 = 12,255, p = 0,007) ter pri moškem spolu (x2 = 14,641, p < 0,001). Ugotovili smo statistično povezanost uživanja alkohola s samooceno zdravja (x2 = 12,085, p = 0,017) ter s posameznimi spremenljivkami socialne vključenosti, in sicer z oceno socialnih odnosov (x2 = 14,124, p< 0,001) in z (ne)obstojem osebnih ciljev za prihodnost (x2 = 12,156, p = 0,016). Diskusija in zaključek: Uživanje alkohola se pri starostnikih povezuje s slabšo kakovostjo socialnih odnosov in nižjo samooceno zdravja. Raziskava kaže na potrebo po zvišanju znanja starostnikov o vplivih uživanja alkohola na zdravje, na potrebo po njihovi integraciji v socialno okolje ter po nadaljnjem raziskovanju problema uživanja alkohola v starosti.
PDF
