Rodil se je 7. janurja 1868 v stari usnjarski družini Šentpavlu (Preboldu). Ljudsko šolo je obiskoval v rodnem Preboldu, gimnazijo pa v Celju. Po maturi je odšel v Gradec študirat medicino. Po ...diplomi leta 1894 je opravljal zdravniško prakso v Ljubljani in Gradcu, nato pa je dobil službo na Vranskem. Bil je prvi zdravnik v Savinjski dolini, ki je uvedel uspešno zdravljenje davice s serumom. Že med službovanjem na Vranskem je skomponiral pesem Zdrava Marija na besedilo Frana Ksaverja Meška ter Srce človeško sveta stvar (pod to se je podpisal s psevdonimom Anton Vranski).Leta 1900 se je preselil v Celje, kjer je do 1936 delal kot zdravnik in zobozdravnik. S poljudnimi zdravstvenimi predavanji o higieni, negi zob, alkoholizmu itd. si je prizadeval za izboljšanje zdravstvenih pogojev. V strokovnih revijah je objavljal prispevke s področja medicine.Od leta 1903 do 1913 je vodil Celjsko pevsko društvo. V glasbi je bil samouk, vendar kljub temu njegove skladbe, zbori in samospevi kažejo na strokovno znanje. Izhajale so v glasbenih revijah Novi akordi, Zbori, Pevec, publikacijah Glasbene matice in drugod. Napisal je nekaj čez sto skladb, večinoma namenjenih za zbore in citre, pet je samospevov, dve pa sta namenjeni tamburaškim orkestrom.Bil je tudi izvrsten šahist. Po mnenju mnogih poznavalcev je veljal za enega najboljših šahovskih problemistov na Slovenskem. Svoje uspešne šahovske probleme je objavljal v mariborskem Šahu, ljubljanskem Domu in svetu, v Jutru, v Wiener Schachzeitung in Domu i svijetu, kjer je imel posebno rubriko z naslovom Schwabovi zabavni problemi. Umrl je 29. junija 1938 v Ljubljani. Vir:http://www.celjskozasavski.si/osebe/schwab-anton-/121/Povezava do objavljenih digitaliziranih gradiv Digitalne knjižnice Slovenije: http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3danton+schwab%27&pageSize=25
Koliko nas je, ki se je še spominjamo? Marije Deželak, po domače Albekove Micke iz Malih Grahovš. Ker nas je teh, ki smo jo osebno poznali, vse manj, je te dni ugledala luč sveta knjiga, v kateri so ...ohranjeni spomini nanjo. Kdor se je še namreč spominja, ve, kaj vse je ta, še v 19. stoletju rojena žena, bila pripravljena storiti za ljudi v težavah, in predvsem, da jim je znala pomagati.V prvi polovici 20. stoletja in še kar nekaj časa zatem, ko niso bila na voljo prevozna sredstva, pa tudi zaradi pomanjkanja denarja, ljudje v težavah niso odšli v Laško. Prebivalci Šentlenarta in okoliša so se rajši obrnili na Albekovo Micko. Če je koga bolel zob ali se mu kakšna ognojena rana ni hotela zaceliti, ko je kdo že predolgo imel prebavne motnje ali ga je kuhala vročina, je odšel k Albekovi Micki ali pa so koga poslali ponjo. Ponjo pa je hitel tudi mož ali je tekel kateri izmed otrok, ko je žena ali mama začutila, da prihaja njen čas.Poleg vseh naštetih in še kakšnih uslug pomoči potrebnim je tudi kuhala; na ohcetih, drugih slavjih in tudi takrat, ko se je kdo poslovil od tega sveta.Pričujoča knjiga Albekova Micka – domača babica, ki sem jo izdal konec novembra, bo gotovo pripomogla k temu, da se bo spomin na to plemenito ženo ohranil tudi bodočim rodovom. Za pokušino dodajam odlomek iz knjige:»Bila je kot mati Tereza!« Šele po tem vzpodbudnem vzkliku Rutarjeve Anice iz Gozdeca, ko sem ji omenil, da nameravam napisati, s čim vse se je ukvarjala naša stara mama, sem bil zares odločen, da je vredno iztrgati pozabi življenje žene, ki je s svojimi dejanji močno presegla dejanja večine žensk. Obenem se mi je zdelo škoda, da bi naši otroci in bodoči rodovi ne vedeli, s koliko truda in na kakšen način so v času življenja Albekove Micke njihovi predniki pripravili hleb kruha do tam, da ga je lahko potem, ko ga je vzela iz peči, gospodinja po znamenju križa spoštljivo prerezala in položila na mizo.«Prispeval Alojz Jesih, član Domoznanskega krožka UTŽO pri Knjižnici Laško
Artur Munk je medicino študiral v Budimpešti, po končanem pripravništvu je delal kot ladijski zdravnik na relaciji Trst – New York. Bil je na Karpatiji, ko so reševali preživele po potopu Titanika. ...Kot nadporočnik – zdravnik je 1917. leta padel v rusko ujetništvo. Potem se je z ženo in sinom vrnil v Subotico, kjer je do smrti delal kot zdravnik.O življenju svojega deda bo govorila znana trebanjska zdravnica dr. medStela Munk, ki je knjigo tudi prevedla v slovenščino.
V prvi razpravi govori o zgodovini kužnih bolezni in pojasnjuje lastnosti bolezenskega kontagija, govori o vzrokih in posledicah gnitja ter o podobnosti procesov pri gnitju in pri gnojenju ran. V ...drugi razpravi je objavil izsledke opazovanj epidemije črnih koz in preprečevanje te hude bolezni, tretjo razpravo pa je namenil škrlatinki. Četrta razprava govori o potresu, ki je leta 1755 prizadel Evropo, Afriko in Ameriko – opazil je namreč, da se ob naravnih nesrečah močno poveča število nalezljivih bolezni.
Marko Anton Plenčič se je rodil v Solkanu 23. aprila 1705. Študiral je na Dunaju in v Padovi; od leta 1735 dalje je na Dunaju opravljal zdravniško prakso. Plenčič se je ukvarjal tudi z ...znanstvenoraziskovalnim delom – zbiral je gradivo o nalezljivih boleznih: škrlatinki, davici, črnih kozah. Rezultate svojih raziskav je objavil v obsežnem delu Opera medico-physica – 4 razprave v ločenih zvezkih na skupno več kot 900 straneh. Prvo razpravo z naslovom O nalezljivih boleznih je objavil leta 1762. V prvi razpravi govori o zgodovini kužnih bolezni in pojasnjuje lastnosti bolezenskega kontagija, govori o vzrokih in posledicah gnitja ter o podobnosti procesov pri gnitju in pri gnojenju ran. V drugi razpravi je objavil izsledke opazovanj epidemije črnih koz in preprečevanje te hude bolezni, tretjo razpravo pa je namenil škrlatinki. Četrta razprava govori o potresu, ki je leta 1755 prizadel Evropo, Afriko in Ameriko – opazil je namreč, da se ob naravnih nesrečah močno poveča število nalezljivih bolezni. Knjižnica hrani ravno ta prvi zvezek, kupili smo ga v antikvariatu.
