Transplantacija pri otrocih in mladostnikih je izjemno zahteven način zdravljenja. Aktivno vključevanje medicinske sestre v delo multidisciplinarnega tima prispeva k bolj kakovostni obravnavi ...bolnika. Dobro multidisciplinarno sodelovanje lahko zmanjša pogostnost možnih zapletov in skrajša dobo hospitalizacije. Bolniki se pogosto soočajo s strahom in socialno osamitvijo. Zaradi osnovne bolezni se pojavljajo še dodatne težave, ki zdravstveno stanje otežijo ali poslabšajo. Medicinska sestra igra pomembno vlogo tudi na področju zdravstvene vzgoje. Ta se praviloma začne že med samo pripravo bolnika na transplantacijo oz. takrat, ko je bolnik uvrščen na čakalni seznam. Bolniku in njegovim staršem se morajo ponuditi izčrpne in resnične informacije, pomembne za ugoden izid zdravljenja.
Izobraževanje odraslih na področju zdravja postaja vedno bolj obsežno polje v andragogiki ter drugih družboslovnih, humanističnih in medicinskih vedah, kar se med drugim odraža v samostojnih revijah, ...interdisciplinarno zasnovanih razpravah o raziskovanju, v mednarodnih projektih, mnogovrstnosti praks in tudi v pestrosti poimenovanj: zdravstvena vzgoja, izobraževanje za zdravje, zdravstveno izobraževanje, vzgoja in izobraževanje za zdravje, razvoj zdravstvene pismenosti ali zdravstveno opismenjevanje, ozaveščanje o zdravju. V tej tematski številki je odnos med izobraževanjem in zdravjem/boleznijo osvetljen z dveh zornih kotov. Prvi obravnava vpliv izobraževanja, vključenosti v izobraževalne programe na zdravje in dobro počutje. Drugi zorni kot razmerja med zdravjem in izobraževanjem odpira pogled na izobraževanje, ki je ciljno pripravljeno z namenom izboljševanja znanja o zdravju/bolezni.
Uvod: V Sloveniji se soočamo z naraščajočim bremenom srčnega popuščanja, pri obvladovanju katerega je ključno učinkovito izvajanje vedenj samooskrbe. Namen raziskave je proučiti povezanost stopnje ...zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem. Metode: Pregled literature je vključeval pregled podatkovnih baz COBISS, Google Učenjak, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si), PubMed, CINAHL, Medline in Web of Science v obdobju od novembra do decembra 2021. Iskali smo s kombinacijo ključnih besed zdravstvena pismenost, srčno popuščanje in samooskrba ter z iskalno sintakso: ("health literacy" AND "heart failure" AND (("self-management" OR "self management") OR ("selfcare" OR "self care"))). Rezultati so bili analizirani s pomočjo pripovedne analize. Rezultati: Skupno sta bila identificirana 402 zadetka, v končno analizo je bilo vključenih 19 zadetkov. V poprečju je imelo nizko stopnjo zdravstvene pismenosti 38 % pacientov s srčnim popuščanjem, pojav pa je bil najpogosteje merjen s Kratkim testom za merjenje funkcionalne zdravstvene pismenosti (S-TOFHLA). Višja stopnja zdravstvene pismenosti je bila največkrat povezana z boljšim znanjem o srčnem popuščanju. Diskusija in zaključek: Rezultati raziskav niso bili enotni. Kaže se potreba po izvedbi longitudinalnih raziskav, ki bi omogočile jasnejši uvid v mehanizme povezanosti stopnje zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem ter posledično razvoja zdravstvenovzgojnih intervencij za dvig stopnje zdravstvene pismenosti pri ciljni populaciji.
Optimalne zdravstvene izide v nosečnosti povezujemo s stopnjo zdravstvene pismenosti, ki je danes prepoznana kot ključna socialna determinanta zdravja. Namen integrativnega pregleda literature je bil ...preučiti, kateri sodobni pristopi (intervencije) zdravstvene vzgoje za dvig zdravstvene pismenosti nosečnic so razviti v svetu ter kakšna je vključenost strokovnjakov drugih disciplin v intervencije zdravstvene vzgoje. Pregledani so bili članki, objavljeni med letoma 2010 in 2021, iz naslednjih elektronskih podatkovnih zbirk: Cinahl in Medline (prek baze EBSCOhost), PubMed in ScienceDirect. V končno vsebinsko integrativno analizo je bilo umeščenih pet kvantitativnih raziskav. Zbrani podatki so bili analizirani z metodo tematske analize. Raziskave poročajo o vplivu zdravstvene pismenosti na prepričanja/stališča, znanje in življenjski slog med nosečnostjo, obenem pa tudi kažejo na to, da je vključevanje drugih, nezdravstvenih strokovnjakov v zdravstvenovzgojne intervencije zelo omejeno. Vidne so spremembe v pristopu sodobne zdravstvene vzgoje, a hkrati tudi to, da je ta proces prepočasen in nezadostno progresiven.
Uvod: Okužbe zgornjih dihalnih poti so pri otrocih pogoste ter so tudi pogost razlog za opustitve šolanja, obisk zdravnika in nepotrebne stroške zdravstva. Namen raziskave je pregledati, analizirati ...in sintetizirati obstoječo literaturo s področja ukrepov pri zdravstveni obravnavi otrok z okužbo zgornjih dihalnih poti. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje literature je potekalo v obdobju od decembra 2019 do januarja 2020 v mednarodnih podatkovnih bazah Medline in CINAHL. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Zadetke smo analizirali glede na karakteristike raziskav in razvrstili glede na raven dokaza. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize. Rezultati: Izmed 1.845 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 18 zadetkov. Identificirali smo 10 kategorij: znanje, prepoznavanje okužbe zgornjih dihalnih poti, predpisovanje in uporaba antibiotikov, uporaba nepredpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v bolnišnici, socialna izolacija, nedokazan uspeh zdravila, dejavnosti zdravstvenih delavcev za preprečevanje ali zdravljenje okužb zgornjih dihalnih poti, obravnava, osredotočena na otroka in starše. Identificirali smo tri kategorije: zdravstvena vzgoja, zdravljenje in ukrepi za izboljšanje zdravstvene obravnave, zdravstvena nega in oskrba. Diskusija in zaključek: Za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok z okužbami zgornjih dihalnih poti je potreben pristop, ki je usmerjen k otroku in družini, je celosten ter varen. Ukrepi pri interdisciplinarni zdravstveni obravnavi otrok morajo temeljiti na znanstvenih dokazih. Poleg ustreznega zdravljenja in ukrepov je pomembno, da izvajamo tudi izobraževanje otrok in staršev.
Zdravstvena pismenost in sladkorna bolezen Skok, Ines; Štemberger Kolnik, Tamara; Babnik, Katarina
Obzornik zdravstvene nege,
03/2019, Letnik:
53, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Uvod: Sladkorna bolezen zahteva od pacienta učinkovito samooskrbo, h kateri pripomore tudi zdravstvena pismenost. V skladu s tem je bil cilj raziskave na vzorcu pacientov s sladkorno boleznijo ...ugotoviti, kakšna je stopnja splošne in specifične zdravstvene pismenosti.Metode: Izvedena je bila študija primera, v katero je bilo vključenih 36 pacientov s sladkorno boleznijo. Instrumenta za zbiranje podatkov sta bila vprašalnik za oceno splošne zdravstvene pismenosti ter vprašalnik za oceno specifične zdravstvene pismenosti. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike (frekvence, aritmetične sredine, standardne deviacije). Za vprašalnik splošne zdravstvene pismenosti smo izračunali zanesljivost (Cronbach alpha = 0,94) in analizirali dimenzionalno strukturo (faktorska analiza).Rezultati: Na področju splošne zdravstvene pismenosti so udeleženci dosegli najnižji rezultat pri preprečevanju bolezni (x = 2,89, s = 0,85), najvišji pa pri promociji zdravja (x = 3,13, s = 0,79). Osebe, ki so sodelovale v raziskavi, izkazujejo visoko specifično zdravstveno pismenost, saj so bili njihovi odgovori na večino vprašanj vprašalnika o specifični zdravstveni pismenosti pacientov s sladkorno boleznijo v povprečju 82 % pravilni.Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave potrjujejo ustrezno stopnjo specifične zdravstvene pismenosti na področju sladkorne bolezni pri skupini pacientov, zajetih v raziskavo. Nekoliko slabša je njihova splošna zdravstvena pismenost na področju preprečevanja bolezni in zagotavljanja zdravega življenjskega sloga.
Uvod: Klinična pot je metodologija, ki celotnemu zdravstvenemu timu omogoča racionalno in na primerih dobre prakse utemeljeno obravnavo, spremljanje opravljenega dela ter poenoteno in ...poenostavljeno dokumentiranje. Cilj je bil identificirati klinično pot za učinkovito obravnavo otročnice in razviti prototip informacijskega sistema, ki bi olajšal izvajanje omenjene poti.Metode: S sistematičnim pregledom literature je bila identificirana obstoječa klinična pot. Z metodo modeliranja in s strukturiranimi intervjuji šestih deležnic v fokusni skupini je bil oblikovan prototip informacijskega sistema. Evalviran je bil s prepoznavanjem vzorcev in ključnih tem iz kliničnega okolja.Rezultati: Kriteriji presojanja deležnic fokusne skupine pri evalvaciji prototipa kažejo, da lahko prototip informacijskega sistema ustrezno podpre omenjeno klinično pot. Predlogi za izboljšavo, ki so jih podale deležnice fokusne skupine, so bili v razviti prototip vključeni naknadno.Diskusija in zaključek: Za obravnave znotraj sistema klinične poti v zgodnjem poporodnem obdobju so pomemben vezni člen prav medicinske sestre. Z uvedbo obravnav po sistemu klinične poti, ki je podprta s predlaganim informacijskim sistemom, se lahko bistveno izboljša način dokumentiranja obravnav pri izvajanju omenjene klinične poti. Z reduciranjem nepotrebnega dvojnega beleženja bi medicinske sestre pridobile več časa, ki bi ga lahko koristneje porabile.
Uvod: Urinska inkontinenca je pogosto posledica oslabelih mišic medeničnega dna, ki se lahko zdravi konservativno ali medikamentozno. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je znanje žensk o ...funkcijah mišic medeničnega dna in kako ocenjujejo koristnost komplementarnih konservativnih pristopov za njihovo krepitev.Metode: Uporabljena je bila eksplorativna kvantitativna metoda dela. Vprašalnik je bil sestavljen na podlagi pregledane literature, oblikovan je bil v spletnem orodju 1KA. Priložnostni vzorec so predstavljale ženske, stare med 20 in 64 let (n = 356). Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko in faktorsko analizo. Rezultati: Vaj za krepitev mišic medeničnega dna ne izvaja 190 anketirank (52,4 %). Rezultati so pokazali, da pri vadbi za učinkovito krepitev mišic medeničnega dna pripomočke uporablja 12 anketirank (7 %). Diskusija in zaključek: Faktorska analiza je potrdila uporabnost za raziskavo oblikovanega inštrumenta. Anketirane ženske dobro poznajo funkcije mišic medeničnega dna, povezane z inkontinenco urina, vendar slabo skrbijo za krepitev mišic medeničnega dna. Spolne pripomočke štejejo le za zabavo in za popestritev spolnosti, ni pa jim znana možnost njihove uporabe za krepitev mišic medeničnega dna.
Studies have shown the importance of self-efficacy in the domain of risky sexual behaviour. The aim of this study was to examine the association of unwanted sexual intercourse among secondary-school ...students with socio-demographic factors and perceived self-efficacy, and to assess the effectiveness of the programme on reproductive health.
The study involved 5,026 second-grade students in 72 high schools in the Province of Vojvodina, Serbia (APV). They were surveyed before and after the implementation of the extracurricular 'Reproductive health education programme for secondary-school students in APV'. A questionnaire consisting of 57 questions (socio-demographic characteristics, knowledge, attitudes, and behaviour of students regarding reproductive health, and a general self-efficacy scale) was used as the research instrument.
One quarter of students had engaged in unwanted sexual intercourse on one or more occasions. Students with poor material status were twice as likely to engage in unwanted sexual intercourse (ОR=2.01; 95%CI=1.07-3.75) as students with average or good material status. Students who did not engage in unwanted sexual intercourse had a higher self-efficacy score than students who who did (t=2.903; p<0.01). After the programme was completed, there was an increase in general self-efficacy.
Poor material status is a predictor of unwanted sexual intercourse. Students who have a higher level of self-efficacy engaged to a lesser degree in unwanted sexual intercourse. The programme is effective in terms of increasing general self-efficacy, and can be applied to encourage responsible sexual behaviour.
Uvod: Veliko otrok z bronhopulmonalno displazijo potrebuje dolgotrajno zdravljenje s kisikom, nekateri pa tudi zdravljenje s kisikom v domačem okolju. Namen raziskave je bil preučiti izkušnje staršev ...s pripravo na zdravljenje s kisikom po odpustu otroka v domače okolje in poznejšo podporo.Metode: Uporabljen je bil kvantitativen pristop raziskovanja. Za merski instrument je bil uporabljen delno strukturiran vprašalnik, oblikovan na osnovi pregleda literature. Sodelovalo je 43 staršev otrok, ki so se zdravili s kisikom na domu od januarja 2014 do julija 2016.Rezultati: Rezultati so pokazali, da se je četrtina (25,6 %) staršev težko sprijaznila z odpustom otroka, ki je potreboval zdravljenje s kisikom v domačem okolju, 18,6 % je dejstvo sprejelo brez težav. Največ informacij o zdravljenju s kisikom na domu in tehničnih informacij so vsi anketirani starši pridobili v času zdravljenja otroka na Enoti za intenzivno nego in terapijo novorojencev. Anketirani starši, ki živijo v predmestju, bolj izražajo strah glede nezaupanja v svoje sposobnosti (t = 5,74, p = 0,006) kot tudi strah pred kronično boleznijo otroka (t = 4,82, p = 0,013).Diskusija in zaključek: Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so starši dobro pripravljeni na odpust otroka iz bolnišnice v domače okolje, vendar se situacija spremeni, ko so z otrokom sami doma oziroma se mu spremeni zdravstveno stanje. Z dobro zdravstveno vzgojo in podporo se lahko staršem otrok, ki se zdravijo s kisikom na domu, bistveno olajša skrb za njihovega otroka.
PDF
