Preschool children have significant health issues. From the relevant legislation and regulations, it can be seen that kindergarten teachers (KTs) and kindergarten teacher assistants (KTAs) are ...expected to be familiarwith the basic hygienic measures and steps for preventing injuries and illnesses, to recognize infectious diseases, and to know how to give the first aid. To gain these skills, a continuous life-long learning is necessary, because the characteristics of diseases are changing. Study design: original research.
45 kindergartens in Slovenia were randomly selected and a questionnaire with 17 questions on health themes was sent. An analysis was performed via SPSS 17.0, using descriptive methods and nonparametric χ
tests.
There were 774 participants, of whom 56% were KTs and 44% KTAs. The share of KTs and KTAs who consider their knowledge of health principles to be very good or excellent is 67%. Their estimation of first aid knowledge is lower. They are also well aware of the importance of health knowledge in their work; a total of 87% strongly agree with this. The results also show that they are familiar with hygiene principles. The χ
test showed there are certain statistically characteristic connections between the age of teachers and their assistants, occupation and work experiences.
Because children are a particularly vulnerable group, teachers can encounter injuries and sudden illnesses at their work. Supplementary education is necessary among skilled workers in educational institutions, including kindergartens.
Uvod: Gibalna aktivnost koristi telesnemu in duševnemu zdravju. Namen članka je ugotoviti dejavnike, ki vplivajo nanjo, in možne ukrepe za povečanje te dejavnosti. Cilj članka je spodbuditi ...strokovnjake s področij zdravja in športne dejavnosti k sodelovanju pri oblikovanju in izvajanju učinkovitih ukrepov za povečanje gibanja med prebivalstvom. Metode: Opravljen je bil pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na gibalno aktivnost in z zdravjem povezano kakovost življenja, ter o ukrepih, povezanih z njimi. V pregled so vključene raziskave, ki so objavljene v angleškem jeziku v obdobju 2000–2010 in evidentirane v Web of Science (SCI-EXPANDED ali SSCI). Članek povzema izsledke 46 objav, za potrebe teoretičnih izhodišč pa še dodatnih 43 objav. Rezultati: Na odločitev za gibanje vplivajo lastnosti posameznika in širšega družbenoekonomskega okolja. Bistveni so starost, spol in zdravstveni status posameznika. Pri posameznih skupinah populacije prepoznamo specifične dejavnike, ki vplivajo na odločitev za gibalno aktivnost. Učinkoviti ukrepi spodbujanja gibanja so zato usmerjeni na te skupine in izhajajo iz identificiranih dejavnikov. Diskusija in zaključek: Raznolikost omenjenih skupin in dejavnikov je osnova za načrtovanje preventivnih oziroma interventnih ukrepov. Smiselno je, da se pri organiziranju in izvajanju programov povežejo organizacije s področij zdravstva, športa in druge interesne skupine. Pri tem naj izkoristijo obstoječe zakonske okvire.