Z večanjem števila vstavljenih endoprotez kolka se veča število zapletov. Obprotezni zlom v predelu stegnenice po endoprotezi kolka je zaplet, ki redko nastane ob operaciji, pogosteje pa do zloma ...pride nekaj let po primarni operaciji. Na pogostost tega zapleta vplivajo številni dejavniki, ki so med seboj soodvisni. Glede na mesto zloma in kakovost kosti se ti zlomi delijo po Vancouverski razdelitvi. Zlomi s stabilnim deblom (B1) se praviloma operirajo z notranjo učvrstitvijo ob ohranitvi debla primarne proteze. Mnenja glede zdravljenj zlomov, ob katerih pride do omajanja debla, ni pa prisotnih okvar na kosti (B2), so deljena. Klasična metoda je menjava debla z dodatno učvrstitvijo ali brez nje. V zadnjem času pa se pojavlja vse več študij, ki podpirajo notranjo učvrstitev z ohranitvijo izvirne proteze. Osnovno načelo ob učvrstitvi zloma v predelu debla proteze je anatomska naravnava zloma s stabilno učvrstitvijo. Na ta način ponovno vzpostavimo popolno prileganje proteze kosti. Deblo proteze predstavlja oviro za učvrstitev, le redko tudi za naravnavo. V članku govorimo predvsem o načinu pritrditve plošče na kost v predelu debla proteze. Najlažja je uporaba t. i. cerklaž, ki pa nudijo slabo torzijsko stabilnost. Zato je potrebno zlom še dodatno učvrstiti z vijaki. Zaradi osteopenije kosti, ki je pri starostnikih praktično vedno prisotna, je idealno uporabiti kotno stabilne plošče in zaklepne vijake, ki so v kosti učvrščeni v obeh kortikalisih (bikortikalni vijaki). Vendar pa je to možno zelo redko oziroma ob uporabi plošč, ki to dopuščajo. S ploščo je vedno treba premostiti čim večjo dolžino kosti, saj na ta način zmanjšamo obremenitev kosti na koncu plošče. Članek prikazuje serijo obproteznih zlomov v predelu debla kolčne proteze brez okvar kosti (B1 in B2), operiranih na Kliničnem oddelku za travmatologijo UKC Ljubljana v obdobju enega leta.
Background. Osteoporosis is a disease characterized by low bone mass and microarchitectural deterioration of bone tissue, leading to enhanced bone fragility and a consequent increase in fracture ...risk. In prevention and treatment of osteoporosis, the issue of main interest is prevention of fractures, especially prevention of the first fracture. In recent years, especially after the result of the randomised control trial of Women’s Health Initiative (WHI) was published in the literature, attitudes toward prevention and treatment of osteoporosis have been changed. Hormonal replacement therapy (HRT) use is no longer recommended as a first line treatment, but only a possibility for treatment perimenopausal and early-postmenopausal women with climacteric symptoms and increased risk for fracture, only when therapy benefits outweigh the risks. Today, independent risk factors are taken into account in treatment of osteoporosis, with or without BMD measurement, but including the 10-years risk probability (FRAX – fracture risk assessment tool). There are new possibilites for treatment including a Osteoprotegerin (OPG)/ Receptor Activator of Nuclear factor kappa B (RANK) / Receptor Activator of Nuclear factor kappa B ligand (RANKL) remodelation bone model. Conclusions. Treatment of osteoporosis is going to be a complex task including all fracture risk factors, polypragmazia which is very common in elderly patents, adherence problems, and last but not least, the economic aspects.
Zlomi prsno-ledvene hrbtenice (PLH) predstavljajo širok spekter poškodb. Zdravljenje je odvisno od vrste poškodbe, splošnega stanja poškodovanca ter morebitnih pridruženih bolezni hrbtenice. Skupna ...ocena teh dejavnikov narekuje strategijo zdravljenja, ki je zaradi nejasnih in včasih nasprotujočih si podatkov v literaturi nemalokrat težavna. Kljub številnim odprtim vprašanjem pa v mnogih primerih lahko le hitra in usklajena veriga postopkov od začetne oskrbe na terenu do končne rehabilitacije zagotovi dober izid zdravljenja. Prispevek zato predstavi priporočila Vertebrološkega združenja Slovenije za obravnavo bolnikov z zlomom PLH. Zajemajo celotno verigo oskrbe, od oskrbe na terenu in v urgentnem centru do diagnostičnih postopkov in klasifikacije ter kirurškega zdravljenja, končno po do rehabilitacije in ambulantnega spremljanja zdravstvenega stanja poškodovanca. Posebna pozornost se posveča poškodbam z nevrološko prizadetostjo, osteoporotičnim zlomom in zlomom pri ankilozirajočih boleznih hrbtenice, ki so zaradi starajočega se prebivalstva v porastu. Namen priporočil je postaviti minimalne standarde oskrbe zlomov PLH v slovenskem prostoru. Zato priporočila temeljijo na empiričnih znanjih, upoštevajo pa tudi regionalne posebnosti slovenskega prostora.
Zdravljenje z glukokortikoidi je najpogostejši vzrok sekundarne osteoporoze. Za glukokortikoidno osteoporozo je značilno zelo hitro zmanjšanje mineralne kostne gostote z naglim zvišanjem tveganja za ...osteoporozne zlome, zato priporočamo ob uvedbi glukokortikoida oceniti bolnikovo tveganje za zlom in mu svetovati glede zdravega načina življenja ter vnosa kalcija, vitamina D in beljakovin. Če je indicirano, uvedemo tudi eno od zdravil za zaščito kosti, s čimer povečamo mineralno kostno gostoto in zmanjšamo tveganje za zlome vretenc. Večinoma predpišemo bisfosfonate, bolj ogroženim bolnikom, ki so zlome že utrpeli, lahko tudi teriparatid.
PDF
