Bell ringing and bell chiming are presenting a valuable part of Slovenian cultural heritage, which is reflected in an extremely rich vocabulary that is part of our everyday reality and communication. ...The dictionary brings about 1035 expressions from the fields of amateur and professional engagement with bell ringing and bell chiming. It unveils the bells as a versatile musical instrument of cultural, ethnomusicological, artistic and also, in the case of older bells, of historical value. In addition to the modern terms, it contains some past terms, as well as many dialectal words, including the ones from vocabulary of Slovenians living in the neighboring countries. The monolingual design of the explanatory terminological dictionary is exceeded by the addition of English equivalents and the English-Slovene dictionary. This enables that also international scholars and bell experts gets acquainted with the special features of Slovenian bell ringing and bell chiming. The dictionary is intended for professionals from different fields of science, as well as for bell ringing experts, bell chimers, as well as everyone attracted by the sounds of our soundscapes. The authors of the dictionary would like to encourage new research of this kind, and especially would like that campanology gets appropriate position in the field of profession and science in Slovenia and abroad.
Franc Grašič, rojen leta 1877 v Gotni vasi pri Novem mestu, prevoznik zvonov med vojno. Fotografija je nastala 15. marca 1917 pred šmihelsko cerkvijo v Novem mestu.
The monograph deals with the musical practice of bell chiming, which is part of folk music tradition in Slovenia, as well as in some other European countries. Bell chiming is the rhythmic chiming of ...church bells, which is nowadays a fairly popular musical practice among the older and younger generations alike. The book is based on modern research and, where appropriate, comparatively approaches the material from a historical and geographical point of view. Apart from its musical analyses, which present structural and formational elements of bell-chiming tunes in detail, the book also discusses sociological questions, such as the role of bell chiming in the clerical and also in the secular context, the manner of musical transfer, the performativity of musical practice and the roles of the sexes in bell chiming. Bell chiming is placed within the broader context of European chiming. The detailed discussion of bell chiming in both Germany and Croatia refutes the old myth of bell chiming as a Slovenian national speciality.
Po obsežni zbiralni akciji sredstev za nakup zvonov leta 1925 je župnik naročil tri bronaste zvonove pri podjetju Zvonoglas v Mariboru. Največji je imel 1.045 kg in podobi sv. Martina in srca ...Jezusovega. Srednji je tehtal 550 kg in je imel na eni strani podobo Petra in Pavla in na drugi strani srce Marijino. Mali zvon je bil težak 390 kg in imel podobo sv. Frančiška Asiškega. Kot je zapisano v župnijski kroniki, takega dogodka Šmartin, kot se je takrat imenovalo Šmartno v Rožni dolini, še ni videl. Fantje so pripravili 50 velikanskih mlajev, visokih 30 do 36 m, in 100 malih smrek za špalir od Pohorčeve kapele do cerkve. Pred cerkvijo so postavili velik slavolok, ki je nosil napis »Vse žrtve, vse trpljenje, Bogu v čast, župljanom v zasluženje«. Šmartin je izgledal kakor raj. Zvonove je blagoslovil prelat in stolni dekan dr. Ivan Tomažič, kasnejši mariborski škof.Na fotografiji prepoznani: Frančiška Podrgajs, z leve prva v drugi vrsti, in Helena Dimec je v prvi vrsti četrta z desne. Njen mož Jurij Dimec, krstni boter lastnika pričujoče fotografije, je med fanti v zadnji vrsti.Uporabljena vira:Trobec, M., Naše korenine : ne smemo jih pozabiti : Šmartno v Rožni dolini od davnih do današnjih dni, 2011.Slovenski gospodar, 5. 8. 1926, str.4Besedilo pripravil: Srečko MačekFotografijo prispeval: Julijo Kovač
Cerkev sv. Štefana na Topolcu pri Ilirski Bistrici je bila zgrajena v 17. stoletju dober kilometer oddaljena od vasi, v zaselku Mežnarija. Z velikim trudom so vaščani okrog leta 1790 prenesli cerkev ...v vas. Po prvi vojni so zbrali denar in dali dozidati lep zvonik. Vanj so namestili star zvon vlit v Vidmu davnega leta 1611. Dogodek je proslavila cela vas 11. novembra 1923. In s pričujočo fotografijo ohranila podobo tega dogodka. Žal je Italija za vojaške potrebe zvon odvzela leta 1941. Pretila mu je talilna peč kot za 1500 zvonov, ki so jih odvzeli na Primorskem in v Istri. Zvon je imel srečo, po vojni je bil vrnjen in v pazinskem muzeju počakal, da so si vaščani leta 1982 izborili vrnitev zvona v domačo cerkev in prišli ponj. Z velikim veseljem so ga znova sprejeli v cerkev kjer mu je mesto že skoraj 400 let.
Erih Gabron, sin znanega celjskega furmana Jožeta Gabrona, in Franc Brežnik na vozu, v katerega sta vpregla vsak svojo kobilo z novimi zvonovi za zvonik cerkve sv. Martina. Zvonovi so bili »obešeni« ...v zvonik 25. maja 1989, blagoslovil jih je mariborski škof Franc Kramberger.Erih je, prav tako kot oče Jože, postal »furman«. Že pri svojih »rosnih« 12. letih je imel »svojo furo«; od železniške postaje do trgovine »Tkanina« ali »Slovenijašport« na Stanetovi ulici je že zgodaj zjutraj opravljal prevoze blaga. Nato pa domov na Šlandrov trg izpreči konje in v šolo. Nič mu ni bilo težko. Ljubezen do konjev, teh najplemenitejših živali mu je ostala do današnjih dni. Še vedno skrbi za dve kobili (pred leti tudi štiri). Z eno se tudi na lani na štefanovo udeležil blagoslova konj pri Sv. Duhu v Celju.Prispeval: Erih GabronVir: Trobec, Marija, Šmartno v Rožni dolini od davnih do današnjih dni, 2003, str. 89
Zagorski zvonovi so Miroslavu Vilharju (1818–1871) peli iz tega barokiziranega zvonika cerkve sv. Helene v Zagorju na Pivki. In ne v kakem drugem Zagorju. – Široko, mednarodno znano in še zmeraj ...živo pesem pripisujemo Vilharju, čeprav ni povsem njegova. V prvi objavi (1867) je pod črto sam pripisal, da gre za staro zagorsko ljudsko pesem, ki ji je on dodal le tretjo kitico. – Izročilo v Zagorju na Pivki pa jo vseeno vztrajno pripisuje Vilharju in pri tem ohranja niz domnev o okoliščinah nastanka, o dnevu, celo uri njenega rojstva, in o imenu dekleta, ki ga je smrt pobrala v rosnih letih, Vilhar pa naj bi jo bil rad videval. Zagotovo pa je njegov napev. Najbrže jo prav njena spevnost ohranja živo. Pojavlja se v več inačicah, tudi njeni zapisi so večkrat šest- in ne trikitični, kot je bila avtorjeva volja. In izvirni naslov Zagorska se je zgubil. Enako tudi Vilharjevo ime. Vendar so vse to znamenja ponarodevanja. Dandanes se prepeva tudi v moderniziranih oblikah. Zanimiva je npr. v izvedbi Andreja Šifrerja, vendar bomo na spletu ob njegovi izvedbi zaman iskali Vilharjevo ime. (sf)
PDF
